English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO




NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV







 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Slovenstvo skozi zgodovino in sedanjost v obmejnih krajih Istre in Kvarnerja

Vodja projekta: dr. Barbara Riman
Sodelavci: dr. Danijel Grafenauer, dr. Sofija Zver, dr. Anja Mroic (FF UL)
Financer: Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in ARRS
Šifra projekta: V6-1926
Obdobje trajanja projekta: 1. 11. 2019 – 31. 10. 2010


Preteklost Istre (slovenske in hrvaške) in Kvarnerja, enako kot tudi njena sedanjost, je specifična in kompleksna. Različni procesi, zaznani na v tem delu zajetem območju so poleg znanstvene in politične rasženosti tematike tudi ideološko močno obarvani ter zbujajo veliko pozornost  raziskovalcev in tudi širšege dela javnosti. Posamezni znanstveniki celo trdijo, da so določena vprašanja (vprašanje meje, vprašanje ljudskega štetja itn.) močno mistificirana (Grafenauer 1993), sodobni visoka hrvaška in slovenska politika pa določena odprta vprašanja uporabljata glede na potrebe zaostrovanja ali miritve odnosov med državami. V teh primerih imajo največ težav z življenjem na Hrvaškem, v Istri in na Kvarnerju, pripadniki slovenske skupnosti, ki živijo tik ob meji s Slovenijo. Številni zaradi stoletnih družinskih in drugih povezav s slovenskimi kraji tako še vedno doživljajo težave v vsakodnevnem življenju ob meji (in čez mejo).

V množici tu napisanih tematik, nekatere so bile bolj zastopane v raziskavah in dokaj dobro raziskane, pa za spoznavanje ostaja še vrsta doselj neraziskanih procesov, ki bi jih veljalo še dodatno proučiti, zbrane podatke pa sistematično predstaviti zainteresiranim slovenskim in hrvaškim instutucijam ter tudi širši javnosti. Raziskovalci so k predlaganim tematikam doselj pristopali parcialno, niso zajeli celotnega obmejnega območja in prezrli pripadnike slovenske skupnosti. Bolj so se osredotočali na druge tematike in niso analizirali nekdanjega in sedanjega življenja, delovanja in položaja pripadnikov slovenske skupnosti na obravnavanem območju. Pravzaprav so bili posamezniki slovenske etničnosti, ki živijo na današnjem hrvaškem obmejnem območju, popolnoma pozabljeni.

Pristop k predlagani raziskovalni tematiki je interdisciplinaren, trenutno namreč ne obstajajo raziskave, ki bi zajele tu omenjane tematike in vključevale posameznike slovenske etničnosti, ki so živeli ali živijo na predlaganem geografskem območju. Izledki različnih raziskav, ki so obravnavano območje proučevale spotoma in parcialno, so raztreseni v različnih hrvaških in slovenskih revijah in tako niso vedno dostopni vsem raziskovalcem, ki se ukvarjajo s to tematiko. Nekateri izmed njih so tudi popolnoma izključili slovenske ali hrvaške raziskovalce, tako da obravnavane teme  prikazujejo zelo enostransko.

Da bi dosegli cilj, je potrebno tematiko raziskovati in analizirati z dveh vidikov: 1. zgodovinski del; 2. sodobni del.

1. V zgodovinskem delu, ki bo predvidoma tudi raziskovalno težišče preteklega stanja med prebivalci slovenske etničnosti s posebnim poudarkom na obdobju do začetka prve svetovne vojne.

2. V sodobnem delu, ki bo zajel sodobnejše tematike, od leta 1991 do danes.
 

 
 
NOVICE

27-3-2020
V okviru projekta Okupacijske meje 1941-1945, pri katerem Inštitut za narodnostna vprašanja sodeluje kot zunanji partner, je potekal pogovor ZGODOVINARJI O PREKMURJU, v katerem so sodelovali dr. Božo Repe, dr. László Göncz, dr. Darja Kerec in dr. Attila Kovács. Posnetek pogovora si lahko pogledate na Facebook-u strani projekta Okupacijske meje.

Več

24-2-2020
V petek, 21. 2. 2020 je v Mestni knjižnici Poreč potekala predstavitev knjige Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991. Godine, avtorice dr. Barbare Riman.

Več

21-2-2020
Na konferenci Ad hoc državice (oz. državice »muhe enodnevnice«) na območju ti. zgodovinske Madžarske v obdobju 1918–1921, ki jo organizirata Nemzeti Közszolgálati Egyetem EJKK Közép-európai Kutatócsoportja (Inštitut za srednjeevropske študije Narodne univerze za javno upravo) in MTA – Lendület Trianon 100 Kutatócsoport (Madžarska znanstvena akademija – Raziskovalna skupina »Lendület Trianon 100«), v torek, 25. 2. 2020, v Budimpešti (NKE Ludovica Campus, Széchenyi díszterem) bo s prispevkom »Murska republika« Vilmoša Tkalcza - Predrzno (neodgovorno) »ustanavljanje države« nekega namestnika komisarja, sodeloval dr. László Göncz (INV).

Več

19-2-2020
Vabljeni na predavanje dr. Anje Moric: Slovenski Nemci - identiteta in dediščina (nekdanjih?) sosedov, ki bo v petek, 21. februarja 2020, ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja. Po predavanju je predvidena diskusija, ki jo bo vodil dr. Danijel Grafenauer.

Več