English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA






RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Istrsko vprašanje

Iz zgodovine slovensko-hrvaške razmejitve v istri

Pričujoča publikacija predstavlja prispevek k začetnem obdobju v zgodovini slovenskohrvaške »interne razmejitve« v Istri. Spomladi 1943 je namreč britanski  poslanik pri jugoslovanski kraljevi vladi sir George Rendel glavnega tajnika Hrvaške kmečke stranke (HSS) in hkrati podpredsednika jugoslovanske kraljeve vlade dr. Juraja Krnjevića pozval, naj v skladu s predstavami svoje stranke opredeli meje bodoče Hrvaške. S tem pozivom britanskega diplomata, na katerega se je dr. Juraj Krnjević v imenu HSS odzval šele junija 1943 v obliki memoranduma, se je dejansko pričel proces definiranja hrvaških meja  tudi na jadranskem sektorju, ki je bil v Krnjevićevem prvem odgovoru Rendelu v prvi polovici marca 1943 še docela zanemarjen. Toda že 19.3.1943, vsega deset dni po Rendelovi iniciativi in prav na dan, ko je jugoslovanski kralj Peter II v Londonu sprejel na avdienco hrvaškega bana dr. Ivana Šubašića , je vladni ekspert za vprašanje razmejitve z Italijo in bodoči šef predsedniškega kabineta v Šubašićevi vladi, Istran Dragovan Šepić, v Londonu izdelal elaborat z naslovom »Jadransko vprašanje« in na njegovi peti strani – nedvomno v pričakovanju toliko napovedane zavezniške invazije na vzhodni obali Jadrana in skorajšnjega padca fašistične Italije – znotraj okvira jugoslovanskih ozemeljskih revindikacij do Italije začrtal tudi obseg hrvaških ozemeljskih zahtev na Jadranu in na samem istrskem polotoku, kjer meja med sosednjimi Slovenci in Hrvati dotlej še nikoli ni bila potegnjena.

Nastanek Šepićevega »Jadranskega vprašanja« pa ni sovpadal le s prvim srečanjem med hrvaškim banom in jugoslovanskim kraljem leta 1943, temveč tudi s pristankom prve zavezniške padalske misije EQUINOX na slovenskih tleh, kamor jo je v odločilnem obdobju, ko se je britanska politika v razmerju do Mihailovićevih četnikov in Titovih partizanov znašla na zgodovinski prelomnici, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo poslal Jugoslovanski odbor iz Italije. Bil je to tisti osrednji politični organ slovenske in hrvaške manjšine pod Italijo, ki ga je od ustanovitve v začetku štiridesetih let vodi predvojni predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine, tržaški liberalni politik dr. Ivan Marija Čok. Jugoslovanski odbor iz Italije, ki je velik del svojega legitimizacijskega potenciala črpal iz predvojnega antifašističnega odpora obeh manjšin pod Italijo (TIGR), je bil ustanovljen po zgledu na Trumbićev in Supilov Jugoslovanski odbor iz časov prve svetovne vojne z namenom, da s pomočjo velikih zaveznikov dovrši proces »narodnega zedinjenja« tudi v pogledu tistih večinsko hrvaških in slovenskih ozemelj v Julijski krajini, ki so po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Njegovemu najožjemu vodstvu je vse od junija 1941 dalje pripadal tudi avtor elaborata, tedanji diplomat in kasnejši ugledni hrvaški zgodovinar in (nekaj časa tudi edini) hrvaški akademik iz Istre Dragovan Šepić, čigar bogati povojni historiografski opus je bil v pretežni meri posvečen prav dejavnosti Jugoslovanskega odbora v zvezi z jadranskim vprašanjem med prvo svetovno vojno. Njegovi formulaciji o »grobem« poteku etnične meje med Slovenci in Hrvati v Istri po črti Klana – Umag, zapisani v elaboratu z dne 19.3.1943, bi torej lahko pripisali celo vlogo tistega začetnega impulza v procesu določanja razmejitvene linije v Istri med drugo svetovno vojno, ki je izšel iz samega kroga predstavnikov obeh manjšin pod Italijo.

Avtor dr. Samo Kristen je raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Eno izmed težišč njegovega raziskovalnega dela predstavlja vprašanje slovenske zahodne meje, oz. diplomatska zgodovina tržaškega vprašanja. 

Nazaj na prejšnjo stran