VSEBINA
Uvodna beseda
I. DEL: UVODNA POJASNILA
1. Uvod
2. Varstvo manjšin do konca prve svetovne vojne
2.1. Uvod
2.2. Manjšinsko varstvo v mednarodnih odnosih
2.3. Nastajanje slovenskih 'manjšin'
2.4. Prvi svetovni vojni naproti
3. Varstvo manjšin med obema vojnama
3.1. Uvod
3.2. Temeljne značilnosti modela varstva manjšin
3.3. Slovensko narodno vprašanje in narodne manjšine med prvo in drugo svetovno vojno
3.4. O 'drugorodcih' v Sloveniji
3.5. Še o 'bratih po krvi' in ostalih
3.6. Slovenske narodne manjšine v sosednjih državah
3.7. Etnično čiščenje in očiščenje med in po drugi svetovni vojni
4. Varstvo manjšin po drugi svetovni vojni
4.1. Nastajanje novega modela varstva manjšin
4.2. Varstvo manjšin in Združeni narodi
4.3. Prispevek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
5. Varstvo manjšin tretjemu tisočletju naproti
5.1. Varstvo manjšin v Sloveniji
Če bi hoteli izvedeti več
Bibliografija
Priporočeni elektronski viri
Seznam držav podpisnic in pogodbenic
II. DEL: DOKUMENTI
- Pogodba med glavnimi zavezniškimi in pridruženimi silami in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev
- Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
- Deklaracija Združenih narodov o rasi in rasnih predsodkih
- Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih
- Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji
- Deklaracija Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin
- Instrument Srednjeevropske pobude za varstvo manjšinskih pravic
- Okvirna konvencija Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin
- Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predmet št. U-I-283/94
- Direktiva Sveta EU št. 2000/43/ES o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na rasno ali etnično poreklo
Viri
UVODNA BESEDA
Položaj manjšin (narodnih, etničnih, verskih ali katerih koli drugih) v družbi je eno izmed osrednjih vprašanj varstva človekovih pravic. Navsezadnje je eden izmed predhodnikov sodobnega mednarodnega prava človekovih pravic ravno mednarodno varstvo manjšin. Proučevanja človekovih pravic se zato ni mogoče lotiti mimo seznanitve z manjšinsko problematiko.
Prav zaradi osrednje vloge, ki jo igra varstvo manjšin pri zaščiti človekovih pravic, in zaradi ugotovitev, da glavnino današnjih zlorab človekovih pravic tvorijo kršitve, ki temeljijo na identiteti žrtve, smo se odločili drugo knjigo v zbirki Izobraževanje za človekove pravice posvetiti manjšinski problematiki. V slovenskem prostoru je namreč malo del (Petrič, 1977; Devetak, 1999), ki bi bralki oziroma bralcu brez predhodnega določenega specifičnega znanja omogočila seznanitev z manjšinsko problematiko in hkrati ponudila podrobnejši vpogled v najpomembnejše mednarodne in domače dokumente s tega področja.
Podobno kot prvo delo iz te zbirke, smo tudi to knjigo razdelili na dva dela: na uvodna pojasnila in na zbirko dokumentov. Namen uvodnih pojasnil je, da bralko ali bralca seznani s širino problematike, ga opozori na številne problemske sklope, ki se prepletajo pod skupnim naslovom varstvo manjšin in jo/ga napotiti na morebitno nadaljnjo literaturo. V drugem delu smo objavili izbor devetih najpomembnejših univerzalnih, regionalnih in dvostranskih sporazumov ter deklaracij in eno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vse razen dveh dokumentov smo objavili tudi v enem izmed avtentičnih jezikov (angleščini), kar bo omogočilo še natančnejše preučevanje in morda tudi spodbudilo nadaljnje raziskovanje. Odlomki drugih dokumentov, ki so povezani z manjšinsko problematiko, so objavljeni v prikazih ob besedilu uvodnih pojasnil. Dokumente smo razporedili po kronološkem vrstnem redu, kar najbolje odraža evolucijo problema varstva manjšin.
Ker se vprašanja manjšin ni mogoče lotiti mimo obravnave problemov diskriminacije, (ne)strpnosti in ksenofobije, smo morali vsaj načeti tudi ta vprašanja. Ta pristop se kaže tako v uvodnih pojasnilih, kot v drugem delu knjige. Med dokumenti bo bralec našel, poleg dokumentov, ki zadevajo varstvo manjšin še izbor dokumentov s področja boja proti različnim oblikam diskriminacije.
V prvi knjigi zbirke Izobraževanje za človekove pravice smo izrazili upanje, da bi zbirko obogatili približno enkrat na leto. Od takrat ni minilo niti pol leta in pred vami je že druga knjiga, ki je hkrati tudi prvi skupni projekt Društva Amnesty International Slovenije in Inštituta za narodnostna vprašanja. Ker je povezovanje nevladnih organizacij med seboj in z različnimi akademskimi institucijami vedno pomembnejše, upamo, da bo naše sodelovanje spodbudilo tudi druga povezovanja med relevantnimi institucijami v naši družbi. Izid publikacije ne bi bil mogoč brez finančne podpore Evropske komisije. Zato se ji najlepše zahvaljujemo.
Prof. dr. Miran Komac
in Dean Zagorac
V Ljubljani, aprila 2002
Nazaj na prejšnjo stran