V času po drugi svetovni vojni je begunska problematika postala pomemben dejavnik kriznih situacij v svetu in v Sloveniji. V tem okviru je posebej zanimiv primer madžarskih beguncev v Sloveniji, ob katerem lahko analiziramo delovanje varnostnega sistema v krizi. Obstoječi viri kažejo, da je do največjega vala madžarskih beguncev prišlo v letih 1956 in 1957 po zatrtju madžarske revolucije oktobra leta 1956. Po porazu revolucije je Madžarsko zapustilo več kot 200.000 ljudi. Od tega je približno 180.000 ljudi zbežalo v Avstrijo, okoli 20.000 beguncev pa si je zatočišče poiskalo v Jugoslaviji, mnogi med njimi v Sloveniji. O madžarskih beguncih v Sloveniji in Jugoslaviji, na Madžarskem ali v drugih naslednicah bivše Jugoslavije ni nastala in ni bila objavljena nobena znanstvena študija ali monografija.
 

Osnovni cilji CRP so, da se s pomočjo arhivskih virov, periodike in pričevanj ljudi čim bolj celovito prikaže madžarska begunska problematika v Sloveniji po drugi svetovni vojni ter da se opravi analiza ravnanja oblasti oz. varnostnega sistema v takratni krizni situaciji, ki bi zajela tudi analizo ukrepov in delovanja oblasti. V okviru projekta bomo zato predstavili mednarodni okvir madžarske revolucije in v sklopu tega mednarodni vidik madžarske begunske problematike ter odnos jugoslovanskega (in v tem sklopu tudi slovenskega) vodstva do dogajanj na Madžarskem. Sama raziskava se osredotoča na odnos jugoslovanske države in slovenskih oblasti do beguncev, na ukrepe za urejanje begunske problematike ter na odnos prebivalstva do beguncev.
 

Posebej bomo analizirali tudi ravnanje in ukrepanje JLA ob izbruhu revolucije na Madžarskem, prihodu in registraciji beguncev, njihovi namestitvi v prehodne begunske centre in nato v stalna taborišča. V okviru tega bomo predstavili organiziranost taborišč, njihovo delovanje in življenje v njem. Poleg tega bomo z uporabo metode globinskih intervjujev predstavili odnos prebivalstva, domačinov do beguncev. Ob raziskovanju delovanje državnih in republiških organov v krizni situaciji bomo posebej proučevali tudi pomoč mednarodnih organizacij, za pomoč katerih je Jugoslavije zaprosila že januarja leta 1957. 
 

V Sloveniji in tudi v širšem prostoru ne premoremo publikacije o madžarskih beguncih iz leta 1956 in 1957 v Jugoslaviji in Sloveniji, poleg tega pa lahko ugotovimo, da viri in dokumenti o tem kriznem dogajanju sistematično niso zbrani in urejeni. Predlagani raziskovalni projekt ima namen zapolniti prav te vrzeli in s tem izpolniti poznavanje dogodkov v drugi polovici 50. let v Sloveniji in Jugoslaviji.

Nazaj na prejšnjo stran