English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Etnična pripadnost in rodnost v Sloveniji: faktor tretjega in višjih redov rojstva v reprodukciji stalnega prebivalstva


Nosilec projekta: dr. Damir Josipovič (INV)
Šifra projekta: Z6-9817 (B)
Obdobje trajanja projekta:               1. januar 2007 –  31. december 2008

 
Demografska situacija v Sloveniji je po občih in strokovnih zaznavah kritična. Do začetka 1980. let problem zniževanja rodnosti v Sloveniji ni bil zaznan. Šele ko se je leta 1981 celotna rodnost prvič v znani demografski zgodovini spustila pod 2,1 otroka na žensko, so se raziskovalci lotili podrobnejšega proučevanja vzrokov, ki so pripeljali do tega. Podobno kot drugod po Evropi so vrednosti celotne rodnosti iz leta v leto še naprej strmo padale in dosegle najnižji nivo pri 1,2 otroka na žensko. S tem se prebivalstvo Slovenije generacijsko obnavlja na ravni 57 %. Največjo vlogo pri tem ima izostanek tretjega in višjih redov rojstev. Za demografske procese v Sloveniji in Evropi so značilne naslednje zgodovinske prelomnice: demografski prehod, ki se je v Evropi zaključil sredi 1960. let; po kratkem obdobju stagnacije je že od 1970. let sledil množičen prehod v drugo demografsko tranzicijo. Poleg tega sta za Slovenijo pomembni zlasti dve zgodovinski specifiki: priseljevanje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije; osamosvojitev Slovenije leta 1991. Ker sta naraščanje migracijskih tokov in upad rodnosti v Sloveniji časovno sovpadla, je veljalo laično in strokovno mnenje, da je ohranjanje ravni rodnosti nad enostavno reprodukcijo v Sloveniji v 1970. zasluga množične imigracije. Prva temeljna hipoteza študije je, da priseljeno prebivalstvo ni zviševalo rodnosti v Sloveniji, temveč jo je v celoti zniževalo in še pospešilo začetek druge demografske tranzicije. Druga temeljna domneva bo uveljavila izhodišče, po katerem ima priseljensko prebivalstvo, v nasprotju s splošnimi stališči javnosti in nekaterih strokovnjakov manjše število tretjega in višjih redov rojstev, zaradi česar je tudi bolj demografsko ogroženo od slovenske etnične večine. Osrednja hipoteza študije uveljavlja stališče, po katerem je izostanek tretjega in višjih redov rojstev ključen za proces zniževanja rodnosti. Delo bo temeljilo na izčrpni analizi obstoječega statističnega in drugega gradiva, osrednji korpus podatkov pa bo zbran z globinskimi intervjuji na terenu. Unikatnost študije ni zgolj v odkrivanju dejavnikov, ki danes vplivajo na odločitev staršev za tretjega in nadaljnje otroke, temveč tudi možnosti oblikovanja instrumentov demografske oziroma družinske politike, ki bi bili usmerjeni v poudarjanje priložnosti in krepitev takšnega družbenega okolja, ki bo realizacijo želje po tretjem otroku tudi izpolnil.

Nazaj na prejšnjo stran
NOVICE

22-10-2018
Izšla je 175. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 7. septembra do 13. septembra 2018.

Več

22-10-2018
V sredo, 24. oktobra 2018 bo ob 10. uri na Filozofski fakulteti na Reki svečano odprtje lektorata slovenskega jezika, obeležitev Cankarjevega leta na Reki in okrogla miza: Jezik – manjšina – kultura, na kateri bo sodelovala tudi doc. dr. Barbara Riman.

Več

16-10-2018
V prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, bo 19. in 20. oktobra 2018 potekalo 4. srečanje Mreže Alpe Jadran – MAJ, z naslovom Mladi in projekti. Na srečanju bo imela dr. Katalin Hirnök Munda uvodno predavanje Zgodovinski razvoj regije in aktualni položaj Slovencev v Porabju.

Več

15-10-2018
V petek, 19. oktobra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja, predstavitev znanstvene monografije »Multiculturalism in Public Policies«, ki so jo izdali Akademska mreža za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, Inštitut za družbene vede iz Beograda, Center za mednarodne in varnostne študije Fakultete za politične vede Univerze v Zagrebu in Inštitut za narodnostna vprašanja ter predstavitev namena in delovanja Akademske mreže za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, ki spodbuja akademsko in raziskovalno sodelovanje v regiji in širše na področjih etničnih, manjšinskih in varnostnih študij.

Več