Etnična pripadnost in rodnost v Sloveniji: faktor tretjega in višjih redov rojstva v reprodukciji stalnega prebivalstva
| Nosilec projekta: |
dr. Damir Josipovič (INV) |
| Šifra projekta: |
Z6-9817 (B) |
| Obdobje trajanja projekta: |
1. januar 2007 – 31. december 2008 |
Demografska situacija v Sloveniji je po občih in strokovnih zaznavah kritična. Do začetka 1980. let problem zniževanja rodnosti v Sloveniji ni bil zaznan. Šele ko se je leta 1981 celotna rodnost prvič v znani demografski zgodovini spustila pod 2,1 otroka na žensko, so se raziskovalci lotili podrobnejšega proučevanja vzrokov, ki so pripeljali do tega. Podobno kot drugod po Evropi so vrednosti celotne rodnosti iz leta v leto še naprej strmo padale in dosegle najnižji nivo pri 1,2 otroka na žensko. S tem se prebivalstvo Slovenije generacijsko obnavlja na ravni 57 %. Največjo vlogo pri tem ima izostanek tretjega in višjih redov rojstev. Za demografske procese v Sloveniji in Evropi so značilne naslednje zgodovinske prelomnice: demografski prehod, ki se je v Evropi zaključil sredi 1960. let; po kratkem obdobju stagnacije je že od 1970. let sledil množičen prehod v drugo demografsko tranzicijo. Poleg tega sta za Slovenijo pomembni zlasti dve zgodovinski specifiki: priseljevanje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije; osamosvojitev Slovenije leta 1991. Ker sta naraščanje migracijskih tokov in upad rodnosti v Sloveniji časovno sovpadla, je veljalo laično in strokovno mnenje, da je ohranjanje ravni rodnosti nad enostavno reprodukcijo v Sloveniji v 1970. zasluga množične imigracije. Prva temeljna hipoteza študije je, da priseljeno prebivalstvo ni zviševalo rodnosti v Sloveniji, temveč jo je v celoti zniževalo in še pospešilo začetek druge demografske tranzicije. Druga temeljna domneva bo uveljavila izhodišče, po katerem ima priseljensko prebivalstvo, v nasprotju s splošnimi stališči javnosti in nekaterih strokovnjakov manjše število tretjega in višjih redov rojstev, zaradi česar je tudi bolj demografsko ogroženo od slovenske etnične večine. Osrednja hipoteza študije uveljavlja stališče, po katerem je izostanek tretjega in višjih redov rojstev ključen za proces zniževanja rodnosti. Delo bo temeljilo na izčrpni analizi obstoječega statističnega in drugega gradiva, osrednji korpus podatkov pa bo zbran z globinskimi intervjuji na terenu. Unikatnost študije ni zgolj v odkrivanju dejavnikov, ki danes vplivajo na odločitev staršev za tretjega in nadaljnje otroke, temveč tudi možnosti oblikovanja instrumentov demografske oziroma družinske politike, ki bi bili usmerjeni v poudarjanje priložnosti in krepitev takšnega družbenega okolja, ki bo realizacijo želje po tretjem otroku tudi izpolnil.
Nazaj na prejšnjo stran
|