English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO




NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Slovenci v ZDA in v Avstraliji in vpliv internetnih povezav na ohranjanje slovenske identitete
 
Nosilec projekta:
dr. Matjaž Klemenčič (FF-Maribor, Oddelek za zgodovino; INV)
Sodelavci:
dr. Samo Kristen (INV), Janez Stergar (INV), Nada Vilhar (INV), dr. Jernej Zupančič (FF-Ljubljana, Oddelek za geografijo)
Šifra projekta:
J6-9818 (C)
Obdobje trajanja projekta:    
1. januar 2007 – 31. december 2009

V okviru projekta bomo za izbrane skupnosti Slovencev v zahodnem delu ZDA in v Avstraliji raziskovali njihovo poselitev in naselitev v novih domovinah, njihovo organiziranost v slovenskih narodnih domovih (oziroma klubih), bratskih podpornih organizacijah (specifično za ZDA) ter etničnih župnijah (za ZDA) oziroma katoliških misijah (za Avstralijo). Predstavljena bo tudi politična participacija predstavnikov obeh skupnosti v novih domovinah in zanimanje obeh skupnosti v obdobju kriz na slovenskem etničnem ozemlju. Raziskali bomo tudi vpliv povezav preko svetovnega spleta na ohranjanje etnične identitete med obema skupinama. Izdelana bo tudi primerjalna analiza med starejšo skupnostjo Slovencev v zahodnem delu ZDA, kjer predstavljajo večinoma potomce priseljencev, ki so se v ZDA naselili ob koncu 19. stoletja, in avstralsko-slovensko skupnostjo na posameznih primerih, ki se je v Avstraliji večinoma naselila po drugi svetovni vojni.
 
Študije bomo omejili na slovenske skupnosti v Pueblu (Koloradu) in Rock Springsu (Wyoming), uporabili bomo pa tudi izsledke raziskav za slovenske skupnosti v Leadvillu (Kolorado) in San Franciscu (Kalifornija). Pri avstralsko-slovenski skupini pa bo raziskovanje omejeno na slovenske skupnosti v Melbournu, Brisbanu in na Zlati obali.
 
Viri za raziskovanje slovenskih skupnosti v ZDA so:
  • arhivsko gradivo, ki ga hranijo ameriške inštitucije (rezultati ljudskih štetij, arhivi mestnih svetov) in zasebne ustanove javnega značaja (arhivi katoliških župnij in škofij)
  • arhivi posameznih slovenskih bratskih podpornih organizacij
  • arhivi nekaterih slovenskih narodnih domov in kulturnih društev
  • časopisna gradiva in drugi tiskani viri
  • intervjuji posameznikov
 
Viri za raziskovanje slovenskih skupnosti v Avstraliji so:
  • arhivsko gradivo, ki ga hranijo avstralske inštitucije (rezultati ljudskih štetij) in zasebne ustanove javnega značaja (arhivi katoliških misij)
  • arhivi posameznih slovenskih klubov in kulturnih društev
  • časopisna gradiva in drugi tiskani viri
  • intervjuji posameznikov
NOVICE

1-7-2022
Vabljeni na Posvet z naslovom Prva, druga in post-Jugoslavija v včerajšnjih in sodobnih slovenskih selitvah, ki bo potekal 1. julija 2022 ob 13. uri v sejni dvorani Mestne občine Novo mesto.

Več

28-6-2022
Vabimo vas na predstavitev knjig Inštituta za narodnostna vprašanja in Slovenske matice v Ljubljani, ki bo v torek, 28.6.2022 ob 18.30 uri v Knjižnem centru Haček v Celovcu.

Več

23-6-2022
Vabljeni na predstavitev knjige z naslovom SLOVENIJA, KAKO NAPREJ? Predlog ustavne, institucionalne in politične reforme. Predstavitev bo v četrtek, 23. junija 2022 ob 18. uri v Kraterju v Ljubljani.

Več

8-6-2022
Vljudno vabljeni na okroglo mizo z naslovom Nekatera aktualna vprašanja in možni izzivi Republike Slovenije glede zagotavljanja obstoja in razvoja avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki bo dne, 8. junija 2022 ob 10. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Prisotne bo pozdravila prof. dr. Sonja Novak Lukanović, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana, s strani INV bodo na okrogli mizi sodelovali: prof. dr. Mitja Žagar, prof. dr. Miran Komac, dr. Attila Kovács, dr. Lara Sorgo, in dr. László Göncz, ki bo pogovor tudi moderiral.

Več