English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE










KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
 
Razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor
 
Nosilec projekta:
dr. Milan Bufon (Univerza na Primorskem - Znanstveno-raziskovalno središče Koper)
Partnerji:
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta - Oddelek za geografijo, Inštitut za narodnostna vprašanja
Sodelavci iz INV: dr. Boris Jesih
Obdobje trajanja projekta: 2006 – 2009
 






 
 

 
Projekt želi prispevati k razvoju celovitega in trajnega koncepta urejanja in planiranja slovenskih obmejnih območij v pogojih čezmejne integracije ter izhajajoč iz družbenih in prostorskih procesov, ki jih bo sprožil vstop Republike Slovenije v schengenski prostor. Projekt želi proučiti in ponuditi konkretne strokovne in razvojne rešitve glede treh glavnih problemskih sklopov, in sicer:
  • razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor;
  • reševanja problemov perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu;
  • sinergične in optimalne uporabe sredstev RS, sosednjih držav in evropskih institucij za razvoj obmejnih regij.
Nova Evropa se bo namreč najprej preverjala in preizkušala ravno v njenih tako številnih obmejnih in etnično mešanih območjih. Vse to pa odpira tudi slovenskim obmejnim območjem nove priložnosti, a tudi nove izzive, predvsem v reorganizaciji tradicionalnih oblik delovanja in njihovemu prilagajanju novim funkcijam. Izkušnje iz slovenskih in drugih sorodnih obmejnih območij v Evropi nam kažejo, da je dejanska intenzivnost čezmejnih odnosov odvisna ne le od splošnih mednarodnih pogojev, ampak v glavnem od dveh lokalnih dejavnikov:
  • od funkcionalne organizacije samega obmejnega prostora oziroma njegove prilagojenosti potrebam obmejnega prebivalstva po zadovoljevanju osnovnih funkcij na področju oskrbe, dela, izobraževanja, bivanja v skupnosti in preživljanja prostega časa, ter
  • od stopnje družbene in kulturne integracije obmejnega prebivalstva.
Slovenska obmejna in 'kontaktna' območja bi se na ta način, upoštevajoč nakazano specifiko oziroma spodbudne lokalne socio-kulturne in gospodarsko-prostorske potenciale, ob podpori RS, zainteresiranih sosednjih držav in raznih evropskih programov, utegnila, še zlasti v času po vstopu RS v schengenski prostor, razviti v izredno zanimiv 'laboratorij' za uvajanje novih modelov pri utrjevanju različnih institucionalnih in vsakodnevnih oblik čezmejne povezanosti na jugovzhodnem 'robu' EU. To dejstvo pa bi lahko predstavljalo tudi izreden razvojni adut za Slovenijo v evropskem kontekstu, še zlasti v luči njenega bodočega predsedovanja EU. Koncept, ki bi se razvil z izvedbo tega ciljnega raziskovalnega programa, bi tako lahko predstavljal tudi 'model' evropskega razvojnega programa pri konkretnem udejanjanju strategije 'združenosti v različnosti'.


Nazaj na prejšnjo stran
 
NOVICE

12-11-2018
V sredo, 7. novembra 2018 je bil sodelavec INV dr. Attila Kovács na sedežu Regionalnega oddelka Madžarske akademije znanosti v Pécsu (Magyar Tudományos Akadémia, Pécsi Akadémiai Bizottság) odlikovan z nagrado za znanstveno delo v zamejstvu (PAB Határon Túli Tudományért Díj). Znanstvena nagrada je bila sodelavcu INV izročena na svečanosti ob dnevu madžarske znanosti, predal pa jo je predsednik Regionalnega oddelka Madžarske akademije znanosti v Pécsu, akademik dr. László Lénárd.

Več

9-11-2018
Izšla je 177. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 21. septembra do 27. septembra 2018.

Več

5-11-2018
V nedeljo, 11. novembra 2018, bo od 14. do 18. ure v Koroškem deželnem arhivu (Celovec/Klagenfurt, St. Ruprechter) Trodeželno zborovanje ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, katerega častni pokrovitelji so avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Piero Mauro Zanin, predsednik deželnega parlamenta Furlanije-Julijske-Krajine.

Več

5-11-2018
V petek, 9. novembra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja predavanje Sama Pahorja, profesorja iz Trsta, z naslovom Zaščitni zakon, ki je uzakonil rasno diskriminacijo.

Več