Razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor
Nosilec projekta: |
dr. Milan Bufon (Univerza na Primorskem - Znanstveno-raziskovalno središče Koper)
|
Partnerji: |
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta - Oddelek za geografijo, Inštitut za narodnostna vprašanja
|
Sodelavci iz INV: |
dr. Boris Jesih |
Obdobje trajanja projekta: |
2006 – 2009 |
Projekt želi prispevati k razvoju celovitega in trajnega koncepta urejanja in planiranja slovenskih obmejnih območij v pogojih čezmejne integracije ter izhajajoč iz družbenih in prostorskih procesov, ki jih bo sprožil vstop Republike Slovenije v schengenski prostor. Projekt želi proučiti in ponuditi konkretne strokovne in razvojne rešitve glede treh glavnih problemskih sklopov, in sicer:
- razvojnih možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu RS v schengenski prostor;
- reševanja problemov perifernosti v gospodarsko-prostorskem smislu in marginalnosti v socialno-kulturnem smislu;
- sinergične in optimalne uporabe sredstev RS, sosednjih držav in evropskih institucij za razvoj obmejnih regij.
Nova Evropa se bo namreč najprej preverjala in preizkušala ravno v njenih tako številnih obmejnih in etnično mešanih območjih. Vse to pa odpira tudi slovenskim obmejnim območjem nove priložnosti, a tudi nove izzive, predvsem v reorganizaciji tradicionalnih oblik delovanja in njihovemu prilagajanju novim funkcijam. Izkušnje iz slovenskih in drugih sorodnih obmejnih območij v Evropi nam kažejo, da je dejanska intenzivnost čezmejnih odnosov odvisna ne le od splošnih mednarodnih pogojev, ampak v glavnem od dveh lokalnih dejavnikov:
- od funkcionalne organizacije samega obmejnega prostora oziroma njegove prilagojenosti potrebam obmejnega prebivalstva po zadovoljevanju osnovnih funkcij na področju oskrbe, dela, izobraževanja, bivanja v skupnosti in preživljanja prostega časa, ter
- od stopnje družbene in kulturne integracije obmejnega prebivalstva.
Slovenska obmejna in 'kontaktna' območja bi se na ta način, upoštevajoč nakazano specifiko oziroma spodbudne lokalne socio-kulturne in gospodarsko-prostorske potenciale, ob podpori RS, zainteresiranih sosednjih držav in raznih evropskih programov, utegnila, še zlasti v času po vstopu RS v schengenski prostor, razviti v izredno zanimiv 'laboratorij' za uvajanje novih modelov pri utrjevanju različnih institucionalnih in vsakodnevnih oblik čezmejne povezanosti na jugovzhodnem 'robu' EU. To dejstvo pa bi lahko predstavljalo tudi izreden razvojni adut za Slovenijo v evropskem kontekstu, še zlasti v luči njenega bodočega predsedovanja EU. Koncept, ki bi se razvil z izvedbo tega ciljnega raziskovalnega programa, bi tako lahko predstavljal tudi 'model' evropskega razvojnega programa pri konkretnem udejanjanju strategije 'združenosti v različnosti'.
Nazaj na prejšnjo stran