English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Judje in antisemitizem v Sloveniji: holokavst in izkoreninjen spomin 

Nosilka projekta: dr. Hannah Starman (INV)
Sodelavci: Caterina Angi (stažistka na INV), Martina Bofulin (INV), Damjan Franz (časopis Dnevnik), dr. Matevž Košir (Arhiv Republike Slovenije), dr. Attila Kovácz (INV), dr. Irena Šumi (INV), Marjan Toš (Pokrajinski muzej Maribor – Sinagoga),
dr. Marta Verginella (FF-Ljubljana, Oddelek za zgodovino), Bojan Zadravec (študent Teološke fakultete)
Financer: American Joint Jewish Distribution Committee in Claims Conference
Obdobje trajanja projekta:      2004 – 2007


Judje in antisemitizem v Sloveniji

Sedanje ozemlje Slovenije je bilo med drugo svetovno vojno razdeljeno med Nemški rajh, Italijo in Madžarsko. Okupacijske sile so deportirale judovsko populacijo med leti 1942 in 1944. Takrat sta bili uničeni glavni judovski skupnosti v Murski Soboti in Lendavi, kamor so se Judje naselili že v poznem 18. stoletju. Zgodnje srednjeveške skupnosti so bile izgnane že v začetku 16. stoletja. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 sta soboška in lendavska skupnost šteli okoli tisoč članov. Poleg omenjenih so posamezne judovske družine in posamezniki živeli na celotnem ozemlju današnje Slovenije.

Specifična antisemitska propaganda je spremljala borbo za slovenski nacionalni obstoj od začetka 19. stoletja. Lokalne oblasti so šele leta 1867 omahujoče dovolile Judom ponovno priselitev, po tem ko je novoustanovljena Dvojna monarhija sprejela državni zakon, ki je vsem narodom in religijam cesarstva zagotovil formalno enakopravnost. Kakih dvajset let po zakonu o formalni enakopravnosti, leta 1890, je bilo v Ljubljani moč najti le 76 Judov; do konca stoletja se je njihovo število dvignilo na 95. Posamezni Judje in judovske družine so bili vidni v poslovnem in trgovskem svetu in v intelektualnih poklicih do leta 1941, vendar se  njihovo judovstvo takrat, kakor tudi danes, v javnosti ni izpostavljalo.

Projekt temelji na dveh glavnih hipotezah: da je bil spomin na prekmurske in druge deportirane Jude in judovske družine na slovenskem ozemlju po letu 1945 potisnjen in izkoreninjen in da kontinuirana kriptična prisotnost Judov predstavlja eno od značilnosti slovenskega tipa antisemitizma vsaj od srede 19. stoletja, ki je v obstoječi literaturi označen kot 'antisemitizem brez Judov', katerega neposredni učinek je 'kripto-semitska' drža Judov v Sloveniji, položaj, ki še vedno prizadeva približno 300 Judov v Sloveniji, od katerih jih je 150 članov Judovske skupnosti.

Vedenje o Judih in holokavstu dvanajst let po osamosvojitvi Slovenije še vedno ne dosega signifikantnega javnega zavedanja in pozornosti. Zgodovina holokavsta v Sloveniji doslej še ni bila povedana. Kljub majhnosti slovenskega ozemlja in maloštevilni pred- in povojni judovski populaciji lahko slovensko zgodovino holokavsta opišemo kot mikrokozmos zgodovine holokavsta v Srednji Evropi. Rezultati projekta bodo Judom v Sloveniji omogočili, da si ponovno prisvojijo svojo zgodovino, poleg tega pa bodo služili tudi kot temeljna raziskava za oblikovanje in izvajanje izobraževalnega programa za dijake in študente in gradivo za sistematično izobraževanje in obveščanje širše slovenske javnosti o Judih in holokavstu. Končni cilj projekta bo detajlirana, dokumentirana zgodovina Judov v Sloveniji in načrt izobraževalnega programa za poučevanje o holokavstu. 

 

Nazaj na prejšnjo stran

NOVICE

15-11-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 10.30 uri v Državnem svetu (Šubičeva ulica 4) v Ljubljani.

Več

15-11-2017
Izšla je 131. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 3. novembra do 9. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Izšla je 130. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem organizirajo v petek, 10. novembra 2017, v konferenčni dvorani DSS na Gornjem Seniku, posvet Govorim svoj jezik. Na posvetu bosta s prispevkom sodelovala tudi raziskovalca Inštituta za narodnostna vprašanja Katalin Munda Hirnök in Attila Kovács.

Več