English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Mednarodni aspekti  jugoslovanske krize v devetdesetih letih: izbrane teme

Nosilec projekta: dr. Matjaž Klemenčič (FF-Maribor, Oddelek za zgodovino; INV)
Sodelavci: dr. Samo Kristen (INV), dr. Katalin Munda Hrinök (INV),  Janez Stergar (INV), dr. Jernej Zupančič (FF-Ljubljana, Oddelek za geografijo; INV)
Obdobje trajanja projekta: julij 2004  –  junij 2007

V okviru projekta bomo obravnavali politiko velesil in drugih držav do jugoslovanske krize v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ. Literatura o dogodkih na območju nekdanje SFRJ v devetdesetih letih 20. st. je zelo obsežna, vendar pa pregled vplivov posameznih zunanjih dejavnikov še ni bil nikjer celovito obdelan, prav tako pa še ni bilo obdelano vprašanje vloge manjšinskih skupnosti jugoslovanskih narodov v sosednjih državah in izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije.

Na podlagi obsežne literature bomo obravnavali vlogo ZDA, EU, Rusije ter Kitajske. ZDA je sprva čakala na aktivno vlogo EU, nato pa je sama posegla v dogodke na območju nekdanje Jugoslavije. Na podlagi konkretne literature in poznavanja zapletenega postopka odločanja v ZDA bomo obravnavali vlogo ameriške zakonodajne in izvršne veje oblasti pri odločanju o stopnji uporabe sile v jugoslovanskem konfliktu. Podobno velja tudi za EU, pri čemer gre za "spopad" v okviru EU med tistimi ki iz načelnih in zgodovinskih nazorov niso hoteli priznati novonastalih držav na območju nekdanje SFRJ (Francija, Vel. Britanija, Grčija itd.) in med tistimi, ki so želeli izsiliti priznanje (Nemčija, Avstrija). Tudi Rusija je v jugoslovanskem konfliktu odigrala pomembno vlogo, saj je ponovno—kot že tolikokrat v zgodovini—odigrala vlogo zaščitnika srbskih interesov na Balkanu (tako kot tudi Kitajska). Podrobne obravnave še ni bilo deležno stališče Španije in Latinske Amerike.

Pri manjšinskih skupnostih v sosednjih državah gre zlasti za Slovence v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem, za Hrvate v Avstriji ter na Madžarskem, za Srbe v Romuniji in za vlogo makedonskega vprašanja pri procesu priznavanja Makedonije kot neodvisne in mednarodno priznane države.

Pri izseljencih sta pomembno vlogo odigrali srbska in hrvaška diaspora, zlasti s pošiljanjem materialne in denarne pomoči pa tudi s pošiljanjem prostovoljcev v spopade na območju nekdanje Jugoslavije. Ne smemo zanemariti tudi vloge slovenske, makedonske in albanske diaspore, ki so vsaka na svoj način in po svojih zmožnostih podpirale prizadevanja svojega matičnega naroda.

Sosednje države, zlasti Italija in Madžarska, so pri svoji politiki do jugoslovanske krize v tem obdobju upoštevale tudi interese svojih manjšin na območju SFRJ.
 

Nazaj na prejšnjo stran
NOVICE

15-11-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 12. uri v Cankarjevem domu (Konferenčna dvorana M3-4) v Ljubljani.

Več

15-11-2017
Izšla je 131. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 3. novembra do 9. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Izšla je 130. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem organizirajo v petek, 10. novembra 2017, v konferenčni dvorani DSS na Gornjem Seniku, posvet Govorim svoj jezik. Na posvetu bosta s prispevkom sodelovala tudi raziskovalca Inštituta za narodnostna vprašanja Katalin Munda Hirnök in Attila Kovács.

Več