Strategija RS za oblikovanje skupnega slovenskega kulturnega prostora ter opredelitev institucionalnih in razvojnih usmeritev po vstopu v EU
| Nosilec projekta: |
doc. dr. Jernej Zupančič (FF, Oddelek za geografijo) |
| Sodelavci: |
dr. Boris Jesih (INV), prof. dr. Matjaž Klemenčič (INV), dr. Sonja Novak Lukanovič (INV), dr. Katalin Munda Hirnök (INV), dr. Mitja Žagar (INV), Janez Stergar (INV), dr. Milan Bufon (ZRS, Koper), dr. Gorazd Bajc (ZRS, Koper) dr. Jože Pirjevec (ZRS, Koper), dr. Mateja Sedmak (ZRS), dr. Marina Furlan (ZRS, Koper), dr. Lenart Škof (ZRS, Koper), dr. Dejan Cigale (FF), Boštjan Rogelj, (FF), Andrej Herakovič (FF), dr. Avguštin Malle (SZI, Celovec), dr. Emidij Susič (SLORI, Trst), dr. Martina Piko, (SNIUJ, Celovec), mag. Polona Sketelj (SNIUJ, Celovec) |
| Obdobje trajanja projekta: |
oktober 2004 – februar 2006 |
Projekt poteka usklajeno z oblikovanim Strateškim svetom ,ki ga oblikuje Ministrstvo za kulturo RS izmed vseh sofinancerjev, ter naslednjimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami:
- Inštitut za civilizacijo in kulturo, Beethovnova 2, Ljubljana, Slovenija
- Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana
- Pravna fakulteta, Poljanski nasip 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Projekt je široko zastavljeno interdisciplinarno, medinstitucionalno raziskovalno delo na področju humanistike in družboslovja, ki bo na podlagi uporabljenih metod, kratkega teoretskega uvoda ter obsežne kritične analize in uporabe doslej izdelanih parcialnih študij ter po po potrebi tudi krajših empiričnih proučevanj pripravil osnutek celovite strategij oblikovanja in razvoja skupnega slovenskega kulturnega prostora po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, upoštevajoč pri tem različne procese evropske integracije; evropski geografski-prostorski, pravni, politični, kulturni in gospodarski okvir; globalizacijo ekonomskih in kulturnih odnosov ter procesov; ter pogojev mobilne, multikulturne informacijske družbe. Kultura je izredno širok, dinamičen, odprt sistem medsebojne komunikacije in oplajanja, a tudi konkurence in spopadanja. Vsem evropskim narodom in nacijam je velika vrednota; njeno ohranjanje in razvoj je vsem pomemben strateški cilj. Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora ima za seboj že bogato in dolgo zgodovino, a zaradi objektivnih mednarodnih in tudi internih, slovenskih okoliščin je doživljal le parcialno realizacijo. Vstop Slovenije v EU bistveno spreminja pogoje razvoja slovenskega kulturnega prostora.
Prihodnost slovenskega kulturnega prostora je odvisna tako od ukrepov kulturne politike države kakor tudi od vitalnosti posameznikov in skupin na ravni civilne družbe. Čeprav globalizacijski pritisk t. i. kulturnega imperializma večjih in močnejših sicer obstaja, je pogosto le izgovor za preskromno ustvarjalnost, premajhno prodornost, povezanost in provincializem. Da bi v družbi večjih in močnejših lahko obstali, bo moral biti slovenski kulturni prostor učinkovitejši pri spodbujanju ustvarjalnega potenciala. Iskati bo treba učinkovite substitute za lastno relativno majhnost in razvitost, ter pri tem premagati še premalo razvito državno regulacijo in slabo razvito civilnodružbeno sfero. Posebej ob potrebno opredeliti tudi materialne in prostorske pogoje za ohranjanje in razvoj slovenske identitete v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.
Temeljni cilj projekta je priprava celovite strategije RS za oblikovanje in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, upoštevaje pri tem vse domače in mednarodne prostorske, pravne, gospodarske, kulturne, družbene, politične in druge okoliščine. V tem okviru bo raziskovalna skupina predhodno analizirala stanje in kasneje izoblikovala osnutek strateškega dokumenta.
Nazaj na prejšnjo stran / Back