English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Judje v imaginariju etničnih razlikovanj v sodobni Sloveniji

Nosilec projekta: izr. prof. dr. Mitja Žagar (INV)
Izvajalka: dr. Hannah Starman (INV)
Financer: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS
Obdobje trajanja projekta: julij 2004 –  junij 2006                                                                 

V novoveškem času so Judje na ozemlju današnje Slovenije v smislu populacijske entitete najbolj zaznamovani s svojo pretežno fizično odsotnostjo: "kripto prisotnost" Judov med Slovenci ima že predmoderne nastavke, ki temeljijo v posebni zgodovini Judov na področju današnje Slovenije.

Danes so Judje v Sloveniji organizirani v eno najmanjših Judovskih skupnosti v Evropi. Vendar to populacijsko dejstvo v današnji Sloveniji po pričakovanjih nima neposredno sorazmernih učinkov na socialno reprezentacijo o Judih. Nosilna hipoteza projekta je, da je situacija ravno nasprotna: pozitivna ali negativna senzibiliziranost do Judov, judovstva, dogajanj v Izraelu, itd. so del vsakdana v oblikovanju etničnih ideacij in razlikovanj v vseh zvrsteh javnosti na način, ki bi ga izhodiščno označili kot sorodnega temu, kar je Paul Lendvai (1971) označil kot "antisemitizem / (filosemitizem) brez Judov".

Projekt namerava ključno empirično evidenco v podporo nosilnima hipotezama pridobiti iz terenske preiskave s kvalitativno metodologijo v treh zaporednih korakih: a) z naborom pričevanj Judov, ki so danes prebivalci in/ali državljani Slovenije in ki so preživeli nacistično in fašistično preganjanje in nasilje, ter njihovih potomcev; b) z naborom pričevanj "sosedov" in prič, ki se spominjajo preganjanja Judov v svoji neposredni bližini, na primer v domačem kraju, v odporniškem gibanju, v koncentracijskem taborišču, itd.;  c) in z naborom pričevanj ljudi, katerih družinske in rodbinske genealogije vključujejo judovsko ascendenco, ki pa imajo do tega "kompleksa ancestralnosti" kaj raznolika stališča in odnose.

Raziskava ima dva izrecna cilja: dokumentiranje pričevanj preživelih Judov in njihovih potomcev Slovenskem, njihovih življenjskih zgodb ter okoliščinske evidence o teh zgodbah; in drugič način, kako se odnos do Judov in judovstva obnaša kot komponenta identitetnega izrekanja v odnosih, ki temeljijo na konstrukcijah neprehodnega, etničnega razlikovanja na eni strani, in prehodnega odnosa kulturne razlike na drugi v današnji Sloveniji. Ker je eden od obeh ciljev projekta diagnosticiranje specifičnih vidikov etnocentrizmov, ki se v Sloveniji vežejo na ideacijo o Judih,  zaradi metodoloških ozirov postavljamo tudi časovne prelomnice, za katere domnevamo, da so globoko učinkovale na etnocentrizme v Sloveniji. Po holokavstu, ki se je na ozemlju današnje Slovenije z deportacijami začel v letih 1943 in 1944, je osamosvojitev Slovenije je v skladu z izhodiščno domnevo tak prelom, ki ga gledamo kot zgodovinsko "zadnji" sprožilec radikalizacije etnocentrizmov v Sloveniji. Zato bodo nabor podatkov ter diagnostične in projekcijske analize podatkov posebej upoštevali čas po letu 1991.



Nazaj na prejšnjo stran

NOVICE

15-11-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 12. uri v Cankarjevem domu (Konferenčna dvorana M3-4) v Ljubljani.

Več

15-11-2017
Izšla je 131. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 3. novembra do 9. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Izšla je 130. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem organizirajo v petek, 10. novembra 2017, v konferenčni dvorani DSS na Gornjem Seniku, posvet Govorim svoj jezik. Na posvetu bosta s prispevkom sodelovala tudi raziskovalca Inštituta za narodnostna vprašanja Katalin Munda Hirnök in Attila Kovács.

Več