English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Judje v imaginariju etničnih razlikovanj v sodobni Sloveniji

Nosilec projekta: izr. prof. dr. Mitja Žagar (INV)
Izvajalka: dr. Hannah Starman (INV)
Financer: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS
Obdobje trajanja projekta: julij 2004 –  junij 2006                                                                 

V novoveškem času so Judje na ozemlju današnje Slovenije v smislu populacijske entitete najbolj zaznamovani s svojo pretežno fizično odsotnostjo: "kripto prisotnost" Judov med Slovenci ima že predmoderne nastavke, ki temeljijo v posebni zgodovini Judov na področju današnje Slovenije.

Danes so Judje v Sloveniji organizirani v eno najmanjših Judovskih skupnosti v Evropi. Vendar to populacijsko dejstvo v današnji Sloveniji po pričakovanjih nima neposredno sorazmernih učinkov na socialno reprezentacijo o Judih. Nosilna hipoteza projekta je, da je situacija ravno nasprotna: pozitivna ali negativna senzibiliziranost do Judov, judovstva, dogajanj v Izraelu, itd. so del vsakdana v oblikovanju etničnih ideacij in razlikovanj v vseh zvrsteh javnosti na način, ki bi ga izhodiščno označili kot sorodnega temu, kar je Paul Lendvai (1971) označil kot "antisemitizem / (filosemitizem) brez Judov".

Projekt namerava ključno empirično evidenco v podporo nosilnima hipotezama pridobiti iz terenske preiskave s kvalitativno metodologijo v treh zaporednih korakih: a) z naborom pričevanj Judov, ki so danes prebivalci in/ali državljani Slovenije in ki so preživeli nacistično in fašistično preganjanje in nasilje, ter njihovih potomcev; b) z naborom pričevanj "sosedov" in prič, ki se spominjajo preganjanja Judov v svoji neposredni bližini, na primer v domačem kraju, v odporniškem gibanju, v koncentracijskem taborišču, itd.;  c) in z naborom pričevanj ljudi, katerih družinske in rodbinske genealogije vključujejo judovsko ascendenco, ki pa imajo do tega "kompleksa ancestralnosti" kaj raznolika stališča in odnose.

Raziskava ima dva izrecna cilja: dokumentiranje pričevanj preživelih Judov in njihovih potomcev Slovenskem, njihovih življenjskih zgodb ter okoliščinske evidence o teh zgodbah; in drugič način, kako se odnos do Judov in judovstva obnaša kot komponenta identitetnega izrekanja v odnosih, ki temeljijo na konstrukcijah neprehodnega, etničnega razlikovanja na eni strani, in prehodnega odnosa kulturne razlike na drugi v današnji Sloveniji. Ker je eden od obeh ciljev projekta diagnosticiranje specifičnih vidikov etnocentrizmov, ki se v Sloveniji vežejo na ideacijo o Judih,  zaradi metodoloških ozirov postavljamo tudi časovne prelomnice, za katere domnevamo, da so globoko učinkovale na etnocentrizme v Sloveniji. Po holokavstu, ki se je na ozemlju današnje Slovenije z deportacijami začel v letih 1943 in 1944, je osamosvojitev Slovenije je v skladu z izhodiščno domnevo tak prelom, ki ga gledamo kot zgodovinsko "zadnji" sprožilec radikalizacije etnocentrizmov v Sloveniji. Zato bodo nabor podatkov ter diagnostične in projekcijske analize podatkov posebej upoštevali čas po letu 1991.



Nazaj na prejšnjo stran

NOVICE

22-10-2018
Izšla je 175. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 7. septembra do 13. septembra 2018.

Več

22-10-2018
V sredo, 24. oktobra 2018 bo ob 10. uri na Filozofski fakulteti na Reki svečano odprtje lektorata slovenskega jezika, obeležitev Cankarjevega leta na Reki in okrogla miza: Jezik – manjšina – kultura, na kateri bo sodelovala tudi doc. dr. Barbara Riman.

Več

16-10-2018
V prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, bo 19. in 20. oktobra 2018 potekalo 4. srečanje Mreže Alpe Jadran – MAJ, z naslovom Mladi in projekti. Na srečanju bo imela dr. Katalin Hirnök Munda uvodno predavanje Zgodovinski razvoj regije in aktualni položaj Slovencev v Porabju.

Več

15-10-2018
V petek, 19. oktobra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja, predstavitev znanstvene monografije »Multiculturalism in Public Policies«, ki so jo izdali Akademska mreža za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, Inštitut za družbene vede iz Beograda, Center za mednarodne in varnostne študije Fakultete za politične vede Univerze v Zagrebu in Inštitut za narodnostna vprašanja ter predstavitev namena in delovanja Akademske mreže za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, ki spodbuja akademsko in raziskovalno sodelovanje v regiji in širše na področjih etničnih, manjšinskih in varnostnih študij.

Več