English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE











KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV


 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Politika velesil in drugih držav v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ

Nosilec projekta: prof. dr. Matjaž Klemenčič (INV)
Sodelavci: doc. dr. Jernej Zupančič (FF, Oddelek za geografijo), Janez Stergar (INV), dr. Samo Kristen (INV), dr. Katalin Munda-Hirnök (INV)
Obdobje trajanja projekta: 2004–2006

V okviru projekta bomo obravnavali politiko velesil in drugih držav v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ. Literatura o dogodkih na območju nekdanje SFRJ v devetdesetih letih 20. st. je zelo obsežna, vendar pa pregled vplivov posameznih zunanjih dejavnikov še ni bil nikjer celovito obdelan, prav tako pa še ni bilo obdelano vprašanje vloge manjšinskih skupnosti jugoslovanskih narodov v sosednjih državah in izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije.

Na podlagi obsežne literature bomo obravnavali vlogo ZDA, EU, Rusije ter Kitajske. ZDA je sprva čakala na aktivno vlogo EU, nato pa je sama posegla v dogodke na območju nekdanje Jugoslavije. Na podlagi konkretne literature in poznavanja zapletenega postopka odločanja v ZDA bomo obravnavali vlogo ameriške zakonodajne in izvršne veje oblasti pri odločanju o stopnji uporabe sile v jugosloavnskem konfliktu. Podobno velja tudi za EU, pri čemer gre za "spopad" v okviru EU med tistimi ki iz načelnih in zgodovinskih nazorov niso hoteli priznati novonastalih držav na območju nekdanje SFRJ (Francija, Vel. Britanija, Grčija itd.) in med tistimi, ki so želeli izsiliti priznanje (Nemčija, Avstrija). Tudi Rusija je v jugoslovanskem konfliktu odigrala pomembno vlogo, saj je ponovno — kot že tolikokrat v zgodovini — odigrala vlogo zaščitnika srbskih interesov na Balkanu (tako kot tudi Kitajska). Podrobne obravnave še ni bilo deležno stališče Španije in Latinske Amerike.

Pri manjšinskih skupnostih v sosednjih državah gre zlasti za Slovencev v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem, za Hrvate v Avstriji ter na Madžarskem, za Srbe v Romuniji in za vlogo makedonskega vprašanja pri procesu priznavanja Makedonije kot neodvisne in mednarodno priznane države.

Pri izseljencih sta pomembno vlogo odigrali srbska in hrvaška diaspora, zlasti s pošiljanjem materianlne in denarne pomoči pa tudi s pošiljanjem prostovoljcev v spopade na območju nekdanje Jugoslavije. Ne smemo zanemariti tudi vloge slovenske, makedonske in albanske diaspore, ki so vsaka na svoj način in po svojih zmožnostih podpirale prizadevanja svojega matičnega naroda.

Sosednje države, zlasti Italija in Madžarska, so pri svoji politiki do jugoslovanske krize v tem obdobju upoštevale tudi interese svojih manjšin na območju SFRJ.

Nazaj na prejšnjo stran
NOVICE

14-2-2018
V sredo, 14. februarja 2018, ob 9.30, je Državni svet Republike Slovenije organiziral posvet o predlogu novega zakona o razvojno-raziskovalni dejavnosti. Posveta se je s strokovnim nagovorom udeležila tudi direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Sonja Novak Lukanović, v vlogi predsednice KOsRIS.-a

Več

12-2-2018
Izšla je 144. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 2. februarja do 8. februarja 2018.

Več

6-2-2018
Izšla je 143. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 26. januarja do 2. februarja 2018.

Več

31-1-2018
Izšla je 142. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 19. januarja do 25. januarja 2018.

Več