English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE










KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Politika velesil in drugih držav v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ

Nosilec projekta: prof. dr. Matjaž Klemenčič (INV)
Sodelavci: doc. dr. Jernej Zupančič (FF, Oddelek za geografijo), Janez Stergar (INV), dr. Samo Kristen (INV), dr. Katalin Munda-Hirnök (INV)
Obdobje trajanja projekta: 2004–2006

V okviru projekta bomo obravnavali politiko velesil in drugih držav v devetdesetih letih 20. st. s posebnim ozirom na vlogo manjšin iz vrst jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, izseljencev iz nekdanje SFRJ ter manjšinskih skupnosti na območju nekdanje SFRJ. Literatura o dogodkih na območju nekdanje SFRJ v devetdesetih letih 20. st. je zelo obsežna, vendar pa pregled vplivov posameznih zunanjih dejavnikov še ni bil nikjer celovito obdelan, prav tako pa še ni bilo obdelano vprašanje vloge manjšinskih skupnosti jugoslovanskih narodov v sosednjih državah in izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije.

Na podlagi obsežne literature bomo obravnavali vlogo ZDA, EU, Rusije ter Kitajske. ZDA je sprva čakala na aktivno vlogo EU, nato pa je sama posegla v dogodke na območju nekdanje Jugoslavije. Na podlagi konkretne literature in poznavanja zapletenega postopka odločanja v ZDA bomo obravnavali vlogo ameriške zakonodajne in izvršne veje oblasti pri odločanju o stopnji uporabe sile v jugosloavnskem konfliktu. Podobno velja tudi za EU, pri čemer gre za "spopad" v okviru EU med tistimi ki iz načelnih in zgodovinskih nazorov niso hoteli priznati novonastalih držav na območju nekdanje SFRJ (Francija, Vel. Britanija, Grčija itd.) in med tistimi, ki so želeli izsiliti priznanje (Nemčija, Avstrija). Tudi Rusija je v jugoslovanskem konfliktu odigrala pomembno vlogo, saj je ponovno — kot že tolikokrat v zgodovini — odigrala vlogo zaščitnika srbskih interesov na Balkanu (tako kot tudi Kitajska). Podrobne obravnave še ni bilo deležno stališče Španije in Latinske Amerike.

Pri manjšinskih skupnostih v sosednjih državah gre zlasti za Slovencev v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem, za Hrvate v Avstriji ter na Madžarskem, za Srbe v Romuniji in za vlogo makedonskega vprašanja pri procesu priznavanja Makedonije kot neodvisne in mednarodno priznane države.

Pri izseljencih sta pomembno vlogo odigrali srbska in hrvaška diaspora, zlasti s pošiljanjem materianlne in denarne pomoči pa tudi s pošiljanjem prostovoljcev v spopade na območju nekdanje Jugoslavije. Ne smemo zanemariti tudi vloge slovenske, makedonske in albanske diaspore, ki so vsaka na svoj način in po svojih zmožnostih podpirale prizadevanja svojega matičnega naroda.

Sosednje države, zlasti Italija in Madžarska, so pri svoji politiki do jugoslovanske krize v tem obdobju upoštevale tudi interese svojih manjšin na območju SFRJ.

Nazaj na prejšnjo stran
NOVICE

12-11-2018
V sredo, 7. novembra 2018 je bil sodelavec INV dr. Attila Kovács na sedežu Regionalnega oddelka Madžarske akademije znanosti v Pécsu (Magyar Tudományos Akadémia, Pécsi Akadémiai Bizottság) odlikovan z nagrado za znanstveno delo v zamejstvu (PAB Határon Túli Tudományért Díj). Znanstvena nagrada je bila sodelavcu INV izročena na svečanosti ob dnevu madžarske znanosti, predal pa jo je predsednik Regionalnega oddelka Madžarske akademije znanosti v Pécsu, akademik dr. László Lénárd.

Več

9-11-2018
Izšla je 177. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 21. septembra do 27. septembra 2018.

Več

5-11-2018
V nedeljo, 11. novembra 2018, bo od 14. do 18. ure v Koroškem deželnem arhivu (Celovec/Klagenfurt, St. Ruprechter) Trodeželno zborovanje ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, katerega častni pokrovitelji so avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Piero Mauro Zanin, predsednik deželnega parlamenta Furlanije-Julijske-Krajine.

Več

5-11-2018
V petek, 9. novembra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja predavanje Sama Pahorja, profesorja iz Trsta, z naslovom Zaščitni zakon, ki je uzakonil rasno diskriminacijo.

Več