Percepcija kulturne in jezikovne raznolikosti v obmejnih mestih
| Nosilec projekta: |
dr. Sonja Novak Lukanovič (INV) |
| Sodelavci: |
dr. Katalin Munda Hirnök (INV), dr. Boris Jesih (INV), dr. Giulio Tarlao (I.S.I.G. – Istituto di sociologia internazionale di Gorizia), Nika Vodopivec (študentka magistrskega študija Methods in European Policy Making-International University Institute for European Studies), dr. Vladimir Wakounig (Institut für Erziehungswissenschaft und Bildungsforschung, Universität Klagenfurt/Celovec), Norma Bale (Gimnazija Franca Miklošiča, Ljutomer), mag. Valerija Perger (Zavod za šolstvo RS OE Murska Sobota) |
| Obdobje trajanja projekta: |
september 2004 – oktober 2006 |
Obmejna področja predstavljajo neke vrste »naraven laboratorij«, kjer je večkulturnost objektivna realnost. Raziskovanje v takem laboratoriju pa pomeni opazovanje, zaznavanje problematike, analiziranje odnosov med jeziki, med kulturami in posledično tudi med različnimi etničnimi skupinami.
Raziskava poteka v šestih obmejnih območjih (Nova Gorica, Gorica, Radgona, Bad Radkersburg, Lendava, Monošter), etnično heterogenih ali etnično homogenih, kar predstavlja že v izhodišču raznolikost, ki naj bi odražala tudi razlike v percepcijah vprašanih o kulturni in jezikovni raznolikosti.
Raziskava ima cilj, da na osnovi empiričnih podatkov zazna, kako ob spremenjenih razmerah, ki so posledica širjenja EU, izbran segment populacije (šoloobvezni otroci in njihovi starši) v treh različnih obmejnih območjih sprejema in razume jezikovno in kulturno raznolikost v okolju in kako ocenjuje znanje in učenje posameznih jezikov. Prav analiza subjektivnih stališč do posameznega jezika (maternega jezika, sosedskega jezika, drugega jezika, tujega jezika) ob upoštevanju objektivne stvarnosti bo pokazala položaj posameznega jezika v hierarhični piramidi.
Rezultati raziskave bodo nakazali razlike v percepcijah med vprašanimi (med generacijami in med posameznimi okolji) o jezikovni in kulturni raznolikosti ter pokazali subjektivno oceno o pomenu učenja posameznih jezikov v okviru šole ter o znanju posameznih jezikov. Rezultati se lahko uporabijo pri načrtovanju jezikovne politike, predvsem na področju izobraževanja v obmejnih področjih ter so lahko osnova za uvajanje novih vsebin in pristopov v okviru šole ali zunaj šole. To pa ustvarja pogoje za življenje in delo v obmejnem okolju ter za učinkovito aktivno vključevanje v širši evropski prostor.
Nazaj na prejšnjo stran