English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE











KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV


 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah

Nosilec projekta: dr. Sonja Novak Lukanović (INV)
Sodelavci: dr. Maja Mezgec (SLORI), dr. Devan jagodic (SLORI), dr. Vojko Gorjanc (UL FF), dr. Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU), dr. Katalin Munda Hirnök (INV), dr. Mojca Medvešek (INV)
Šifra projekta: V6-1633
Financerji: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Obdobje trajanja projekta: oktober 2016 – januar 2018


Povzetek projekta
Položaj slovenske skupnosti v sosednjih državah je rezultat različnih družbenih, ekonomskih in političnih procesov v preteklosti. Empirični podatki izkazujejo, da je kljub solidni pravni zaščiti slovenske manjšine v sosednjih državah opazno upadanje števila pripadnikov slovenske manjšine, upadanje števila govorcev slovenskega jezika in prekinjanje medgeneracijskih jezikovnih vezi v posameznih zamejskih okoljih.
Projekt “Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah” bo prostorsko obravnaval videmsko pokrajino (Italija), Porabje (Madžarska) ter Medžimursko in Varaždinsko županijo (Hrvaška). V vseh omenjenih območjih je položaj slovenske skupnosti in slovenskega jezika zaznamovan z zgodovinskimi okoliščinami in aktualnim družbenim kontekstom. Jezikovni položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini se močno razlikuje od jezikovnega položaja slovenske manjšine v Tržaški in Goriški pokrajini. V videmski pokrajini se slovenščina v javnosti uporablja v skromni meri, dvojezični javni napisi so redki, italijanski šolski sistem pa kljub nekaterim izjemam v večinskih šolah učenja slovenskega jezika ne predvideva. Za Porabje ugotavljamo, da velik delež slovenskega prebivalstva ne govori več porabskega narečja in da v zelo šibki meri (če sploh) prihaja do medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika. O znanju in rabi slovenskega jezika med pripadniki slovenske manjšine v Medžimurski in Varaždinski županiji pa praktično ni bilo narejenih nobenih raziskav. Zaradi drastičnega zmanjšanja števila Slovencev, ki je verjetno posledica asimilacijskega procesa, se je slovenska skupnost v Varaždinski županiji učinkovito organizirala, uspelo ji je uresničiti pobudo za učenje slovenščine v javnih šolah. Podobna iniciativa se je začela odvijati tudi v Medžimurski županiji, pri čemer je treba spodbujati učenje slovenskega jezika v šoli in spremljati stališča staršev do slovenščine.
V projektu bo izpostavljen še en pomemben vidik, in sicer vloga in pomen lokalnih narečij v odnosu do standarda slovenskega jezika. V zamejskih okoljih namreč opažamo različne jezikovne identifikacije, pri čemer slovenski jezikovni standard (knjižni jezik) predstavlja le eno od ravni jezikovne identifikacije na osi standardni/knjižni jezik‐narečje. Namen projekta je preučiti pomen in načine ohranjanja slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v konkretnih mikro okoljih (videmska pokrajina, Porabje, Medžimurska in Varaždinska županija) s poudarkom na preučevanju pomena in načina izvajanja poučevanja slovenščine v izobraževalnem sistemu.
V teoretičnih izhodiščih raziskave se bomo naslanjali na dognanja avtorjev, kot so Fishman; Giles, Bourhis & Taylor; Grin & Moring, ki v svojih teoretičnih modelih opredeljujejo dejavnike, ki vplivajo na vitalnost jezika. Osnovni cilj raziskave bo iskanje odgovorov na vprašanja: kateri so močni in šibki dejavniki ohranjanja ter razvoja slovenskega jezika v omenjenih območjih v treh sosednjih državah; ali je slovenski jezik za prebivalce videmske pokrajine, Porabja, Medžimurske in Varaždinske županije zanimiva, perspektivna izbira; kaj pomeni slovenski jezik pripadnikom manjšine in kaj pripadnikom večine; ali je v današnjih družbenih okoliščinah jezik še (naj)pomembnejši označevalec etničnosti; kakšni so vplivi migracijskih in globalizacijskih procesov na stališča in vzorce rabe slovenskega jezika; kakšne so medgeneracijske razlike v izbiri jezikovnih vzorcev in stališč in njihovo povezavo z zgodovinsko in družbeno‐ekonomsko komponento; kakšne so jezikovne prakse prebivalstva v različnih domenah v videmski pokrajini, v Porabju, Medžimurski in Varaždinski županiji; kakšen je vpliv povečanega zanimanja pripadnikov večinske družbe za vpis otrok v dvojezične šole ali k učenju slovenskega jezika; kakšna je identifikacija govorcev slovenščine v videmski pokrajini in Porabju s slovenskim standardom (knjižnim jezikom) ter narečjem. 
 
 
 
Delovni sklop 2: Raziskava v Videmski pokrajini (Italija)
 
 
2.1 Analiza položaja slovenskega jezika v Videmski pokrajini

Delovni sklop 3: Raziskava v Porabju (Madžarska)
 

 
3.1 Analiza vitalnosti slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem 
 
 
Delovni sklop 4: Raziskava v Varaždinski in Medžimurski županiji na Hrvaškem

4.1 Analiza vitalnosti slovenskega jezika v Varaždinski in Medžimurski
      županiji na Hrvaškem
 


Delovni sklop 7: Razširjanje informacij o projektu in izsledkih projekta 
 
 
7.1 - zloženke 

Slovenski jezik v Medžimurski in Varaždinski županiji na Hrvaškem

 
 
 
Slovenski jezik na Videmskem (Italija)
 
 

Slovenski jezik v Porabju (Madžarska)
 
 


 


Delavnice

V Porabju, na Gornjem Seniku, je bila 3. maja 2017 v sodelovanju z Državno slovensko samoupravo izvedena delavnica za učitelje slovenskega jezika. Na delavnici smo predstavili rezultate do sedaj opravljenega raziskovalnega dela ter predstavili namen, cilje in potek projekta Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah. Delavnice se je udeležilo dvanajst vzgojiteljic, učiteljic in asistentov slovenskega jezika ter višja svetovalka za narodnostno šolstvo v Porabju.

NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja, MUNDA HIRNÖK, Katalin, MEDVEŠEK, Mojca. Stališča staršev o učenju slovenskega jezika med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah: delavnica s predstavitvijo delnih rezultatov dveh projektov "Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti" in "Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah", Državna slovenska samouprava na Gornjem Seniku, 3. maj 2017. [COBISS.SI-ID 13393741]

V medijih
• Porabje, Tednik Slovencev na Madžarskem, Monošter, 25. maj 2017, št. 21, Valerija Perger: Predstavitev rezultatov projekta INV, str. 3
• Iskrice iz Porabja, četrtek, 18. maj 2017, Pomladne misli s porabskih brezpotij ...

V Špetru je SLORI 30. januarja 2018 v prostorih Inštituta za slovensko kulturo izvedel delavnico z nosilci interesov, na katero so bili vabljeni učitelji dvojezične šole v Špetru, predstavniki Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in Inštituta za slovenski jezik iz Špetra. Na delavnici so SLORI-jevi raziskovalci predstavili izsledke projekta s predlogi ukrepov in smernicami.
Javne predstavitve

Javne predstavitve
V torek, 21. februarja 2017, ob 18. uri je na srečanju s predstavniki porabskih Slovencev ob svetovnem dnevu maternega jezika z naslovom Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem sodelovala dr. Katalin Munda Hirnök.
Srečanje v soorganizaciji Društva slovenskih pisateljev in Cankarjevega doma je bilo v Klubu Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani. Srečanja, ki ga je povezoval publicist in literarni zgodovinar Franci Just, so se udeležili: Erika Köleš Kiss (zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu), Dušan Mukič, (pesnik), dr. Katalin (Katarina) Munda Hirnök (raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani) in Marijana Sukič (urednica tednika Porabje). Udeleženci so na dogodku osvetlili položaj slovenske skupnosti in slovenskega jezika v Porabju.
KÖLEŠ-KISS, Erika (diskutant), MUKIČ, Dušan (diskutant), MUNDA HIRNÖK, Katalin (diskutant), SUKIČ, Marijana (diskutant). Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem: srečanje s predstavniki porabskih Slovencev ob svetovnem dnevu maternega jezika, v soorganizaciji Društva slovenskih pisateljev in Cankarjevega doma, Klub Lili Novy, Ljubljana, 21. 2. 2017. [COBISS.SI-ID 13313357]

Konference in strokovna srečanja:
Na znanstvenem mednarodnem srečanju z naslovom Raziskovanje slovenstva na Hrvaškem: včeraj, danes, jutri, ki je potekalo 15. in 16. marca 2017 v prostorih Slovenskega doma KPD »Bazovica« na Reki (Hrvaška) je dr. Mojca Medvešek predstavila prispevek z naslovom Perspektive učenja slovenskega jezika v Varaždinski županiji.

Na posvetu Govorim svoj jezik, ki so ga organizirale Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem (10. 11. 2017), so bili predstavljeni izsledki projekta, ki se nanašajo na Porabje.
 
Projektne aktivnosti so bile predstavljene tudi v medijih v lokalnih okoljih:
• Porabje, Tednik Slovencev na Madžarskem, Monošter, 25. maj 2017, št. 21, Valerija Perger: Predstavitev rezultatov projekta INV, str. 3
• Iskrice iz Porabja, četrtek, 18. maj 2017, Pomladne misli s porabskih brezpotij ...
• Porabje, tednik Slovencev na Madžarskem, Monošter, 23. novembra 2017, leto XXVII, št. 47, 4-5: dm-, Govorimo svoj jezik (?) Govorimo svoj jezik (?) Govorimo svoj jezik (?) Govorimo svoj jezik (?).

 
Objave
Projektna skupina je v letu 2017 objavila tri izvirne znanstvene članke.
Objava dela raziskovalnih rezultatov v posebni tematski številki revije Slovenščina 2.0. Uredniki: Vojko Gorjanc, Matejka Grgič, Iztok Kosem in Sonja Novak Lukanovič
• Gorjanc, V., Kosem, I., Grgič, M., Novak Lukanovič, S. (2017): Slovenščina 2.0: »Slovenščina v dvojezičnih okoliščinah«. Slovenščina 2.0, 2017 (2): i–iv.

• Mezgec, M. (2017): Slovenščina v Beneški Sloveniji in vloga dvojezične šole v Špetru pri medgeneracijskem prenosu jezika: stališča staršev. Slovenščina 2.0, 5 (2): 1–32.

• Medvešek, M. (2017): Učenje slovenskega jezika ter stališča dijakov in staršev do slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji na Hrvaškem. Slovenščina 2.0, 5 (2): 151–178.

• MUNDA HIRNÖK, K., MEDVEŠEK, M. Vloga Katoliške cerkve pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju v preteklosti in danes. Bogoslovni vestnik: glasilo Teološke fakultete v Ljubljani, ISSN 0006-5722. [Tiskana izd.], 2017, letn. 77, [št.] 3/4, str. 717–728.
http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2017/03/ Munda.pdf







 
NOVICE

24-5-2018
Inštitut za narodnostna vprašanja vas vabi na predstavitev knjige prof. dr. Milana Bufona MEJE IN OBMEJNE SKUPNOSTI NA SLOVENSKEM (Založba: Annales, Koper). Ob predstavitvi knjige bosta poleg avtorja prof. dr. Milana Bufona spregovorila tudi prof. dr. Sonja Novak Lukanović in prof. dr. Jernej Zupančič. Predstavitev bo potekala. na Inštitutu za narodnostna vprašanja (Erjavčeva 26, Ljubljana, sejna soba, II. nadstropje) v torek, 29. maja 2018 ob 11.00 uri.

Več

24-5-2018
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je v sredo, 23. maja 2018, ob 10.30 (Tržaško knjižno središče TS 360 v Trstu, Oberdanov trg 7) organizirala predstavitev zaključkov delovne skupine in razprave o bodočih pobudah, začenši s pripravo manifestacije na tromeji z naslovom Alpe-Jadran: regija miru. Srečanja sta se udeležila tudi Danijel Grafenauer in Mitja Žagar.

Več

23-5-2018
Na posvetu o prihodnosti in izzivih uresničevanja kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je organiziral poslanec in poslanski kandidat Stranke modernega centra dr. Dragan Matić v sredo, 23. maja 2018, ob 18. uri v Gostišču Portal v Ljubljani je sodelovala tudi dr. Vera Kržišnik –Bukić.

Več

23-5-2018
V okviru 9. sejma akademske knjige Liber.ac, ki poteka v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto je bilo mogoče v sredo 23. maja 2018, ob 12. uri prisluhniti pogovoru s predstavniki najbolj večjezične in večkulturne šole v Sloveniji – Osnovne šola Livada v Ljubljani. Pogovarjala sta se direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Sonja Novak Lukanović in ravnatelj Osnovne šole Livada, Goran Popovič, glavne zvezde pa so bili seveda – otroci!

Več