English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE











KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV


 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah

Nosilec projekta: dr. Sonja Novak Lukanović (INV)
Sodelavci: dr. Maja Mezgec (SLORI), dr. Devan jagodic (SLORI), dr. Vojko Gorjanc (UL FF), dr. Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU), dr. Katalin Munda Hirnök (INV), dr. Mojca Medvešek (INV)
Šifra projekta: V6-1633
Financerji: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Obdobje trajanja projekta: oktober 2016 – januar 2018


Povzetek projekta
Položaj slovenske skupnosti v sosednjih državah je rezultat različnih družbenih, ekonomskih in političnih procesov v preteklosti. Empirični podatki izkazujejo, da je kljub solidni pravni zaščiti slovenske manjšine v sosednjih državah opazno upadanje števila pripadnikov slovenske manjšine, upadanje števila govorcev slovenskega jezika in prekinjanje medgeneracijskih jezikovnih vezi v posameznih zamejskih okoljih.
Projekt “Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah” bo prostorsko obravnaval videmsko pokrajino (Italija), Porabje (Madžarska) ter Medžimursko in Varaždinsko županijo (Hrvaška). V vseh omenjenih območjih je položaj slovenske skupnosti in slovenskega jezika zaznamovan z zgodovinskimi okoliščinami in aktualnim družbenim kontekstom. Jezikovni položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini se močno razlikuje od jezikovnega položaja slovenske manjšine v Tržaški in Goriški pokrajini. V videmski pokrajini se slovenščina v javnosti uporablja v skromni meri, dvojezični javni napisi so redki, italijanski šolski sistem pa kljub nekaterim izjemam v večinskih šolah učenja slovenskega jezika ne predvideva. Za Porabje ugotavljamo, da velik delež slovenskega prebivalstva ne govori več porabskega narečja in da v zelo šibki meri (če sploh) prihaja do medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika. O znanju in rabi slovenskega jezika med pripadniki slovenske manjšine v Medžimurski in Varaždinski županiji pa praktično ni bilo narejenih nobenih raziskav. Zaradi drastičnega zmanjšanja števila Slovencev, ki je verjetno posledica asimilacijskega procesa, se je slovenska skupnost v Varaždinski županiji učinkovito organizirala, uspelo ji je uresničiti pobudo za učenje slovenščine v javnih šolah. Podobna iniciativa se je začela odvijati tudi v Medžimurski županiji, pri čemer je treba spodbujati učenje slovenskega jezika v šoli in spremljati stališča staršev do slovenščine.
V projektu bo izpostavljen še en pomemben vidik, in sicer vloga in pomen lokalnih narečij v odnosu do standarda slovenskega jezika. V zamejskih okoljih namreč opažamo različne jezikovne identifikacije, pri čemer slovenski jezikovni standard (knjižni jezik) predstavlja le eno od ravni jezikovne identifikacije na osi standardni/knjižni jezik‐narečje. Namen projekta je preučiti pomen in načine ohranjanja slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v konkretnih mikro okoljih (videmska pokrajina, Porabje, Medžimurska in Varaždinska županija) s poudarkom na preučevanju pomena in načina izvajanja poučevanja slovenščine v izobraževalnem sistemu.
V teoretičnih izhodiščih raziskave se bomo naslanjali na dognanja avtorjev, kot so Fishman; Giles, Bourhis & Taylor; Grin & Moring, ki v svojih teoretičnih modelih opredeljujejo dejavnike, ki vplivajo na vitalnost jezika. Osnovni cilj raziskave bo iskanje odgovorov na vprašanja: kateri so močni in šibki dejavniki ohranjanja ter razvoja slovenskega jezika v omenjenih območjih v treh sosednjih državah; ali je slovenski jezik za prebivalce videmske pokrajine, Porabja, Medžimurske in Varaždinske županije zanimiva, perspektivna izbira; kaj pomeni slovenski jezik pripadnikom manjšine in kaj pripadnikom večine; ali je v današnjih družbenih okoliščinah jezik še (naj)pomembnejši označevalec etničnosti; kakšni so vplivi migracijskih in globalizacijskih procesov na stališča in vzorce rabe slovenskega jezika; kakšne so medgeneracijske razlike v izbiri jezikovnih vzorcev in stališč in njihovo povezavo z zgodovinsko in družbeno‐ekonomsko komponento; kakšne so jezikovne prakse prebivalstva v različnih domenah v videmski pokrajini, v Porabju, Medžimurski in Varaždinski županiji; kakšen je vpliv povečanega zanimanja pripadnikov večinske družbe za vpis otrok v dvojezične šole ali k učenju slovenskega jezika; kakšna je identifikacija govorcev slovenščine v videmski pokrajini in Porabju s slovenskim standardom (knjižnim jezikom) ter narečjem. 
 
 
 
Delovni sklop 2: Raziskava v Videmski pokrajini (Italija)
 
 
2.1 Analiza položaja slovenskega jezika v Videmski pokrajini

Delovni sklop 3: Raziskava v Porabju (Madžarska)
 

 
3.1 Analiza vitalnosti slovenskega jezika v Porabju na Madžarskem 
 
 
Delovni sklop 4: Raziskava v Varaždinski in Medžimurski županiji na Hrvaškem

4.1 Analiza vitalnosti slovenskega jezika v Varaždinski in Medžimurski
      županiji na Hrvaškem
 


Delovni sklop 7: Razširjanje informacij o projektu in izsledkih projekta 
 
 
7.1 - zloženke 

Slovenski jezik v Medžimurski in Varaždinski županiji na Hrvaškem

 
 
 
Slovenski jezik na Videmskem (Italija)
 
 

Slovenski jezik v Porabju (Madžarska)
 
 













 
NOVICE

14-2-2018
V sredo, 14. februarja 2018, ob 9.30, je Državni svet Republike Slovenije organiziral posvet o predlogu novega zakona o razvojno-raziskovalni dejavnosti. Posveta se je s strokovnim nagovorom udeležila tudi direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Sonja Novak Lukanović, v vlogi predsednice KOsRIS.-a

Več

12-2-2018
Izšla je 144. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 2. februarja do 8. februarja 2018.

Več

6-2-2018
Izšla je 143. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 26. januarja do 2. februarja 2018.

Več

31-1-2018
Izšla je 142. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 19. januarja do 25. januarja 2018.

Več