English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Ciljni raziskovalni program
»KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006–2013
«

Percepcija slovenske manjšine v Italiji v slovenskih medijih in komunikacijski vzvodi integracije zamejskega in slovenskega medijskega prostora  
 

Izvajalec: UP ZRS Koper
Nosilec projekta: dr. Vlado Kotnik
Sodelavci UO ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak, dr. Peter Sekloča, dr. Sandra Bašić Hrvatin, Blaž Simčič
Soizvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja
Nosilec projekta: dr. Danijel Grafenauer
Sodelavci INV: dr. Katalin Munda Hirnök, Janez Stergar, dr. Attila Kovács, Nada Vilhar
Šifra projekta: V5-1032
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Obdobje trajanja projekta: 1. oktober 2010 – 30. september 2012
 
 
 
Mediji so postali preko sodobne tehnologije na področju posredovanja podatkov zelo vpliven dejavnik v družbenem življenju človeških skupnosti. Vplivajo na mnoga področja, med drugim tudi na oblikovanje kulturnih potreb, na področje izobraževanja, na področje sprostitve in zabave, na področje narodno manjšinjske problematike oz. narodnega vprašanja itd. Pomembna vloga medijev je socializacija in ustvarjanje tolerantnega pluralnega okolja. Še posebej manjšinski mediji so tisti, ki lahko presegajo preživeti koncept »nacionalizacije zgodovine« in sovražne predstave o sosedih.
 
Osrednja vloga manjšinskih medijev je obveščanje pripadnikov manjšine v maternem jeziku in krepitev njene povezanosti z matico. Manjšinski mediji naj bi zagotovili, da se kulturna tradicija manjšinskih skupnosti ne bi ohranjala le na folkloristični ravni, temveč na integrativni ravni, ki vključuje tradicijo in aktualnost, preteklost in sedanjost, kakor tudi prihodnost. Z različnimi ukrepi (tudi in predvsem preko medijev) je mogoče rabi slovenskega jezika v zamejstvu dodeliti pomembnejšo in vitalnejšo družbeno vlogo. Pri tem je pomembno, da govorimo hkrati o dveh nalogah zamejskih medijev: o informiranju manjšine same ter o informiranju drugih o manjšini.
 
Manjšinska skupnost lahko ohrani svoje specifične značilnosti (jezik, kulturo, skupinsko pripadnost), če ima podporo medijev (lastne medije in medije iz matične države), ki tako opravljajo pomembno kulturno poslanstvo razvijanja jezika, vrednotenja lastnih dosežkov ter upiranja asimilacijskim težnjam. Zastavlja se vprašanje kvalitete slovenskih zamejskih medijev in njihovih učinkov na integracijo skupnega slovenskega medijskega prostora. Poseben pomen in poudarek bomo namenili vlogi slovenskih manjšinskih medijev v procesu upravljanja kulturnega pluralizma in socializaciji in s tem v ustvarjanju tolerantnega pluralnega okolja.
 
Glede na to, da so vidnejši slovenski mediji v sosednjih državah profesionalno urejeni in je njihov status zakonsko bolj ali manj urejen, je potrebno, da Slovenija aktivneje pristopi k programski, organizacijski in vsebinski prenovi zamejskih medijev ter s tem doseže racionalnejšo porabo denarja in višjo kakovost in tam projekt bo skušal pri tej nalogi Urada priskočiti na pomoč s strokovnimi napotili.
 
Z realizacijo v projektu zastavljenih ciljev in programa dela bomo dobili poglobljeno in aktualno študijo z vidika uporabnosti njenih podatkov in prvič v celoti pregledali »zamejski medijski prostor« v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Uporabnost študije bo temeljila predvsem na rezultatih, ki bodo aplikativni pri sprejemanju medijskih politik na slovenskem narodnostnem prostoru v sosednjih državah. Glede na to, da so zamejski mediji pomemben koristnik proračunskega denarja, bo desiminacija in implementacija rezultatov prispevala k sinergijskim učinkom in izboljšavi medijske politike na področju krepitve skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora.
 
Pričakujemo, da bo projekt omogočil implementacijo dognanj v ciljno načrtovanje družbenega razvoja ter nacionalne kulturne in medijske politike. Ker ima raziskava poleg svoje ciljno usmerjene orientacije tudi aplikativno ambicijo, menimo, da bodo rezultati koristni za uveljavljanje slovenskih kulturnih dobrin tudi v okviru čezmejne in transnacionalne družbe, torej za raziskovalce, medijske ustvarjalce in institucije iz slovenske kakor tudi sosednjih nacionalnih sredin.
NOVICE

22-6-2018
Zveza za razvoj romske manjšine – Preporod pripravlja v ponedeljek 2. julija 2018, s pričetkom ob 11. uri mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Pot iz političnega obrobja romske narodne manjšine. Srečanje bo v dvorani Knjižnice Murska Sobota.

Več

21-6-2018
Izšla je 80. številka revije Treatises and Documents / Razprave in gradivo.

Več

20-6-2018
Vabljeni na pogovor z Évo Schwetter, lektorico madžarskega jezika na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in profesorico madžarskega jezika v Madžarskem kulturnem centru – Balassijevem inštitutu v Ljubljani o UČENJU MADŽARSKEGA JEZIKA V LJUBLJANI, ki bo v petek, 22. junija 2018, ob 11. uri na Inštitutu za narodnostna vprašanja v sejni sobi (2. nadstropje). Z gostjo se bo pogovarjala prof. dr. Sonja Novak Lukanović.

Več

18-6-2018
Janez Stergar, profesor zgodovine in strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, prejme 12. Kugyjevo nagrado Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Slovesna podelitev nagrade bo v torek, 19. junija, ob 19. uri v šolski avli Slovenske gimnazije v Celovcu.

Več