English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE










KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Ciljni raziskovalni program
»KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006–2013
«

Percepcija slovenske manjšine v Italiji v slovenskih medijih in komunikacijski vzvodi integracije zamejskega in slovenskega medijskega prostora  
 

Izvajalec: UP ZRS Koper
Nosilec projekta: dr. Vlado Kotnik
Sodelavci UO ZRS Koper: dr. Mateja Sedmak, dr. Peter Sekloča, dr. Sandra Bašić Hrvatin, Blaž Simčič
Soizvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja
Nosilec projekta: dr. Danijel Grafenauer
Sodelavci INV: dr. Katalin Munda Hirnök, Janez Stergar, dr. Attila Kovács, Nada Vilhar
Šifra projekta: V5-1032
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Obdobje trajanja projekta: 1. oktober 2010 – 30. september 2012
 
 
 
Mediji so postali preko sodobne tehnologije na področju posredovanja podatkov zelo vpliven dejavnik v družbenem življenju človeških skupnosti. Vplivajo na mnoga področja, med drugim tudi na oblikovanje kulturnih potreb, na področje izobraževanja, na področje sprostitve in zabave, na področje narodno manjšinjske problematike oz. narodnega vprašanja itd. Pomembna vloga medijev je socializacija in ustvarjanje tolerantnega pluralnega okolja. Še posebej manjšinski mediji so tisti, ki lahko presegajo preživeti koncept »nacionalizacije zgodovine« in sovražne predstave o sosedih.
 
Osrednja vloga manjšinskih medijev je obveščanje pripadnikov manjšine v maternem jeziku in krepitev njene povezanosti z matico. Manjšinski mediji naj bi zagotovili, da se kulturna tradicija manjšinskih skupnosti ne bi ohranjala le na folkloristični ravni, temveč na integrativni ravni, ki vključuje tradicijo in aktualnost, preteklost in sedanjost, kakor tudi prihodnost. Z različnimi ukrepi (tudi in predvsem preko medijev) je mogoče rabi slovenskega jezika v zamejstvu dodeliti pomembnejšo in vitalnejšo družbeno vlogo. Pri tem je pomembno, da govorimo hkrati o dveh nalogah zamejskih medijev: o informiranju manjšine same ter o informiranju drugih o manjšini.
 
Manjšinska skupnost lahko ohrani svoje specifične značilnosti (jezik, kulturo, skupinsko pripadnost), če ima podporo medijev (lastne medije in medije iz matične države), ki tako opravljajo pomembno kulturno poslanstvo razvijanja jezika, vrednotenja lastnih dosežkov ter upiranja asimilacijskim težnjam. Zastavlja se vprašanje kvalitete slovenskih zamejskih medijev in njihovih učinkov na integracijo skupnega slovenskega medijskega prostora. Poseben pomen in poudarek bomo namenili vlogi slovenskih manjšinskih medijev v procesu upravljanja kulturnega pluralizma in socializaciji in s tem v ustvarjanju tolerantnega pluralnega okolja.
 
Glede na to, da so vidnejši slovenski mediji v sosednjih državah profesionalno urejeni in je njihov status zakonsko bolj ali manj urejen, je potrebno, da Slovenija aktivneje pristopi k programski, organizacijski in vsebinski prenovi zamejskih medijev ter s tem doseže racionalnejšo porabo denarja in višjo kakovost in tam projekt bo skušal pri tej nalogi Urada priskočiti na pomoč s strokovnimi napotili.
 
Z realizacijo v projektu zastavljenih ciljev in programa dela bomo dobili poglobljeno in aktualno študijo z vidika uporabnosti njenih podatkov in prvič v celoti pregledali »zamejski medijski prostor« v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Uporabnost študije bo temeljila predvsem na rezultatih, ki bodo aplikativni pri sprejemanju medijskih politik na slovenskem narodnostnem prostoru v sosednjih državah. Glede na to, da so zamejski mediji pomemben koristnik proračunskega denarja, bo desiminacija in implementacija rezultatov prispevala k sinergijskim učinkom in izboljšavi medijske politike na področju krepitve skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora.
 
Pričakujemo, da bo projekt omogočil implementacijo dognanj v ciljno načrtovanje družbenega razvoja ter nacionalne kulturne in medijske politike. Ker ima raziskava poleg svoje ciljno usmerjene orientacije tudi aplikativno ambicijo, menimo, da bodo rezultati koristni za uveljavljanje slovenskih kulturnih dobrin tudi v okviru čezmejne in transnacionalne družbe, torej za raziskovalce, medijske ustvarjalce in institucije iz slovenske kakor tudi sosednjih nacionalnih sredin.
NOVICE

7-12-2018
Izšla je 181. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 19. oktobra do 25. oktobra 2018.

Več

7-12-2018
Med 6. in 8. decembrom 2018, poteka v Zagrebu mednarodna znanstveno-strokovna konferenca MIGRACIJE I IDENTITET (kultura, ekonomija, država). Konferenco organizira Institut za migracije i narodnosti iz Zagreba, eden izmed mednarodnih soorganizatorjev pa je tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Damir Josipovič ima na konferenci dva referata: v četrtek, 6. decembra 2018 je imel plenarno predavanje z naslovom »Hrvatsko-slovenski granični teritorij i njeni stanovnici u spornim područjima nakon presude Arbitražnog suda u Haagu« in v petek, 7. decembra 2018, referat z naslovom »Promjena etničke strukture Ljubljane: je li i dalje održiva stara dihotomija starih i novih manjina?«

Več

4-12-2018
V ponedeljek, 3. decembra 2018, je bila ob 15. uri, na Inštitutu za narodnostna vprašanja 50. seja KOsRIS-a, ki sta se je udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Več

4-12-2018
Izšla je 180. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 12. oktobra do 18. oktobra 2018.

Več