Mediji so postali preko sodobne tehnologije na področju posredovanja podatkov zelo vpliven dejavnik v družbenem življenju človeških skupnosti. Vplivajo na mnoga področja, med drugim tudi na oblikovanje kulturnih potreb, na področje izobraževanja, na področje sprostitve in zabave, na področje narodno manjšinjske problematike oz. narodnega vprašanja itd. Pomembna vloga medijev je socializacija in ustvarjanje tolerantnega pluralnega okolja. Še posebej manjšinski mediji so tisti, ki lahko presegajo preživeti koncept »nacionalizacije zgodovine« in sovražne predstave o sosedih.
 

Osrednja vloga manjšinskih medijev je obveščanje pripadnikov manjšine v maternem jeziku in krepitev njene povezanosti z matico. Manjšinski mediji naj bi zagotovili, da se kulturna tradicija manjšinskih skupnosti ne bi ohranjala le na folkloristični ravni, temveč na integrativni ravni, ki vključuje tradicijo in aktualnost, preteklost in sedanjost, kakor tudi prihodnost. Z različnimi ukrepi (tudi in predvsem preko medijev) je mogoče rabi slovenskega jezika v zamejstvu dodeliti pomembnejšo in vitalnejšo družbeno vlogo. Pri tem je pomembno, da govorimo hkrati o dveh nalogah zamejskih medijev: o informiranju manjšine same ter o informiranju drugih o manjšini.
 

Manjšinska skupnost lahko ohrani svoje specifične značilnosti (jezik, kulturo, skupinsko pripadnost), če ima podporo medijev (lastne medije in medije iz matične države), ki tako opravljajo pomembno kulturno poslanstvo razvijanja jezika, vrednotenja lastnih dosežkov ter upiranja asimilacijskim težnjam. Zastavlja se vprašanje kvalitete slovenskih zamejskih medijev in njihovih učinkov na integracijo skupnega slovenskega medijskega prostora. Poseben pomen in poudarek bomo namenili vlogi slovenskih manjšinskih medijev v procesu upravljanja kulturnega pluralizma in socializaciji in s tem v ustvarjanju tolerantnega pluralnega okolja.
 

Glede na to, da so vidnejši slovenski mediji v sosednjih državah profesionalno urejeni in je njihov status zakonsko bolj ali manj urejen, je potrebno, da Slovenija aktivneje pristopi k programski, organizacijski in vsebinski prenovi zamejskih medijev ter s tem doseže racionalnejšo porabo denarja in višjo kakovost in tam projekt bo skušal pri tej nalogi Urada priskočiti na pomoč s strokovnimi napotili.
 

Z realizacijo v projektu zastavljenih ciljev in programa dela bomo dobili poglobljeno in aktualno študijo z vidika uporabnosti njenih podatkov in prvič v celoti pregledali »zamejski medijski prostor« v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Uporabnost študije bo temeljila predvsem na rezultatih, ki bodo aplikativni pri sprejemanju medijskih politik na slovenskem narodnostnem prostoru v sosednjih državah. Glede na to, da so zamejski mediji pomemben koristnik proračunskega denarja, bo desiminacija in implementacija rezultatov prispevala k sinergijskim učinkom in izboljšavi medijske politike na področju krepitve skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora.
 

Pričakujemo, da bo projekt omogočil implementacijo dognanj v ciljno načrtovanje družbenega razvoja ter nacionalne kulturne in medijske politike. Ker ima raziskava poleg svoje ciljno usmerjene orientacije tudi aplikativno ambicijo, menimo, da bodo rezultati koristni za uveljavljanje slovenskih kulturnih dobrin tudi v okviru čezmejne in transnacionalne družbe, torej za raziskovalce, medijske ustvarjalce in institucije iz slovenske kakor tudi sosednjih nacionalnih sredin.