English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO




NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV







 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Vloga dvojezičnega šolstva pri ustvarjanju podlag za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju

Nosilka projekta: dr. Mojca Medvešek
Sodelavci: dr. Katalin Munda Hirnök, dr. Attila Kovács, dr. Sonja Novak Lukanović, dr. Anna Kolláth (UM FF), dr. Jutka Rudaš (UM FF) 
Šifra projekta: V5-1704
Financer: ARRS, MIZŠ
Obdobje trajanja projekta: 2018 –2020

Na narodno mešanem območju v Prekmurju je poleg slovenščine, uradni jezik tudi madžarščina. Formalnopravno so vzpostavljeni pogoji za institucionalno dvojezičnost, ki je oprta na funkcionalno dvojezičnost pripadnikov večine in manjšine, na vseh področjih življenja. Pripadniki madžarske skupnosti lahko svoj materni jezik uporabljajo v komuniciranju v formalnih in neformalnih govornih položajih, v skupini in zunaj nje. Osnovni pogoj za uresničevanje tako zastavljene institucionalne dvojezičnosti je ustrezen model dvojezičnega izobraževanja. Model dvojezičnega izobraževanja, ki je uveljavljen v Prekmurju, spada med dvosmerne modele ohranjanja dveh jezikov. Njegova značilnost je, da imata oba jezika status učnega jezika in predmeta. Oba jezika sta enakovredna pri sporazumevanju med poukom in zunaj njega ter pri delovanju šole na ustni in pisni ravni. Na ta način šola nadgrajuje dvojezičnost, ki je v Prekmurju že dolgo življenjska izkušnja prebivalcev in pripravlja podlago za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti. Zagotavljanje kakovostnega dvojezičnega izobraževanja predpostavlja kontinuirano spremljanje uresničevanja izobraževalnih, jezikovnih in socializacijskih ciljev ter učinkov v družbenem okolju. Normativna ureditev varstva manjšinskih jezikov in uresničevanje institucionalne dvojezičnosti je v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se v veliki meri strinjajo predstavniki manjšin in zunanji opazovalci. Kljub temu obstajajo določene težave pri izvajanju pravnih določb v praksi, in kot opozarjajo predstavniki manjšine, se razkorak med normativno ureditvijo in uresničevanjem v praksi z leti povečuje. Po mnenju Madžarske samoupravne narodne skupnosti malo organov oziroma ustanov dejansko posluje v madžarskem jeziku. Menijo, da velik del uslužbencev, kljub temu da zadoščajo formalnemu pogoju znanja madžarskega jezika, ne obvlada madžarščine tako dobro, da bi lahko vodili postopke v tem jeziku. Študija, ki jo je izvedel Inštitut za narodnostna vprašanja med prebivalci izbranih naselij narodno mešanega območja v Prekmurju je pokazala, da se raba posameznega jezika zunaj doma razlikuje in je odvisna od konkretne jezikovne situacije; pogojena je z različnimi dejavniki, kot npr., ali gre za formalno ali neformalno rabo, pisno ali ustno komunikacijo in seveda tudi od sogovornika. Pokazalo se je, da v jezikovnih situacijah, kjer so stiki manj formalni in gre večinoma za ustno komunikacijo anketiranci največkrat uporabljajo oba jezika. V okoljih, kjer so stiki bolj formalni, bolj strokovni in je večkrat potrebna tudi pisna komunikacija, pa se pretežno uporablja samo slovenski jezik. Študija je še pokazala, da se jezikovno prilagajajo predvsem pripadniki madžarske narodne skupnosti in tisti, ki so se opredelili z dvojno (slovensko in madžarsko) narodno pripadnostjo, precej manj pa se jezikovno prilagajajo pripadniki slovenske narodnosti. Odgovori anketirancev glede rabe slovenskega in madžarskega jezika na delovnem mestu so še nakazali, da prebivalci na narodno mešanega območja obvladajo oba jezika v zadostni meri za neformalno ustno komunikacijo, pri rabi pisnega, bolj zapletenega formalnega in zlasti strokovnega jezika pa je njihovo znanje madžarskega jezika pomanjkljivo in se zato raje uporabljajo slovenski jezik. Pripadnik madžarske narodne skupnosti slovenskega jezika ne uporablja zato, ker mu njegovega maternega jezika ni dovoljeno uporabljati, temveč predvsem zato, da se s slovenščino približa sogovorcu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje institucionalne dvojezičnosti je poleg formalnopravne opredeljenosti rabe manjšinskega jezika potrebno kontinuirano oblikovanje pozitivnih stališč in odnosa prebivalcev narodno mešanega območja do madžarskega jezika ter seveda ustrezna jezikovna kompetenca madžarskega jezika prebivalcev.

Predlagana raziskava bo zasledovala dva cilja:

1. Ugotoviti in analizirati prispevek dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju k uresničevanju institucionalne dvojezičnosti, kot jo predpisuje zakonodaja in
2. Ugotoviti pomen madžarskega jezika za posameznika v nadaljevanju šolanja in v vključevanju v poklicno življenje in družbeno okolje.

V sklopu obeh navedenih ciljev bomo iskali odgovore na več vprašanj:
• Ali izobraževalna vertikala zagotavlja ustrezno jezikovno usposobljen kader za potrebe narodno mešanega območja v Prekmurju?
• Kakšni so motivi oziroma razlogi študentov za učenje madžarskega jezika na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu?
• Ali je znanje madžarskega jezika razumljeno kot prednost posameznika, ki mu omogoča zaposlitev, ustrezno delovno mesto in boljši zaslužek?
• Kako javni uslužbenci, zaposleni v šolstvu in drugih javnih ustanovah, percipirajo uresničevanje institucionalne dvojezičnosti v svojem delovnem okolju?
• Na katerih področjih javni uslužbenci zaznavajo morebitne pomanjkljivosti in kakšne so njihove potrebe v povezavi s pridobivanjem jezikovnih kompetenc, ki jih zahteva njihovo delovno mesto?
• Kako je poskrbljeno za jezikovno usposabljanje posameznikov, ki so se na narodno mešano območje priselili in niso bili vključeni v dvojezično izobraževanje ter so zaposleni na delovnem mestu, ki predvideva znanje manjšinskega in večinskega jezika?
• Kako uporabniki izbranih javnih storitev ocenjujejo uresničevanje dvojezičnega poslovanja?

V okviru projekta ne bomo ugotavljali in ocenjevali jezikovne zmožnosti dijakov dvojezične šole in študentov, ki študirajo madžarski jezik oziroma imajo madžarski jezik kot izbirni ali fakultativni predmet, niti ne bomo ugotavljali strokovnih kompetenc strokovnih delavcev v izobraževalnem sistemu na narodno mešanem območju v Prekmurju. V okviru projekta bomo pridobili stališča in percepcije dijakov, študentov, strokovnih delavcev v izbranih javnih ustanovah o tem, ali jim dvojezični šolski sistem omogoča pridobitev potrebnih jezikovnih zmožnosti za nadaljevanja študija na Madžarskem, za študij madžarskega jezika v Sloveniji ali za zasedbo delovnega mesta na narodno mešanem območju, ki predvideva znanje madžarskega jezika. Hkrati pa bomo na terenu v izbranih javnih ustanovah preverili uresničevanje dvojezičnega poslovanja. Ugotovitve, do katerih bomo prišli v okviru projekta bodo omogočale izvedbo potrebnih modifikacij v okviru izobraževalne in jezikovne politike, ki bodo prispevale k bolj učinkoviti realizaciji institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju.


Aktivnosti:

Učenje madžarskega jezika v Ljubljani  

Vabljeni na pogovor z Évo Schwetter, lektorico madžarskega jezika na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in profesorico madžarskega jezika v Madžarskem kulturnem centru – Balassijevem inštitutu v Ljubljani o UČENJU MADŽARSKEGA JEZIKA V LJUBLJANI, ki bo v petek, 22. junija 2018, ob 11. uri na Inštitutu za narodnostna vprašanja v sejni sobi (2. nadstropje). Z gostjo se bo pogovarjala prof. dr. Sonja Novak Lukanović.


   
   


Dogodek je organiziran kot del aktivnosti, ki potekajo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Vloga dvojezičnega šolstva pri ustvarjanju podlag za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju.

Prispevek na konferenci

NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja, MEDVEŠEK, Mojca. Economical value of language in Slovenia. V: BUFON, Milan (ur.), NEMAC, Kristjan (ur.), CAVAION, Irina Moira (ur.). Book of abstracts, International Conference Societies and Spaces in Contact: Between Convergence and Divergence, 16-20 September 2019, Portorož, Portorose, Slovenija, Trst, Trieste, Italy. Koper: Science and Research Centre, Annales ZRS. 2019, str. 47.
http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/monografije/.

Druge študije

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta). Vloga dvojezičnega šolstva pri ustvarjanju podlag za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju : ciljni raziskovalni projekt : zbirnik z vprašalnikom : dijaki Dvojezične šole Lendava Kétnyelvű Középiskola, Lendva v Prekmurju in dijaki drugih srednjih šol, ki se fakultativno učijo madžarski jezik. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2018. 35 str., tab. [COBISS.SI-ID
13772109] financer: ARRS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ciljno raziskovalni program, V5-1704; Izvajalca projekta: Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; obdobje trajanja projekta: 2018-2020 

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta). Vloga dvojezičnega šolstva pri ustvarjanju podlag za uresničevanje institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju : ciljni raziskovalni projekt : zbirnik z vprašalnikom : starši dijakov Dvojezične šole Lendava Kétnyelvű Középiskola, Lendva v Prekmurju in dijaki drugih srednjih šol, ki se fakultativno učijo madžarski jezik. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2018. 42 str., tab. [COBISS.SI-ID 13772621] financer: ARRS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ciljno raziskovalni projekt, V5-1704; Izvajalca projekta: Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; obdobje trajanja projekta: 2018-2020

Zaključno poročilo


 








NOVICE

3-7-2020
Vabljeni na predstavitev čezmejnega projekta z naslovom Mirovna regija Alpe-Jadran: vključujoč odprti javni dialog o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v Sloveniji in Avstriji ter med državama. Projekt bodo predstavili prof. dr. Mitja Žagar, dr. Marjan Sturm, Janez Stergar, dr. Boris Jesih in dr. Danijel Grafenauer. Predstavitev bo potekala v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja, v sredo, 8. julija 2020 ob 11. uri. Prosimo, da udeležbo na dogodku potrdite do torka, 7. julija 2020 na elektronski naslov nada.vilhar@guest.arnes.si Zaradi ukrepov ob epidemiji Covid-19 je število obiskovalcev omejeno Prenos bo potekal tudi v živo (streaming) na spletni strani https://vzivo.sta.si/ Kasneje pa si ga bo mogoče ogledati tudi na spletni strani INV

Več

2-7-2020
Izšla je 84. številka revije Treatises and Documents / Razprave in gradivo.

Več

3-6-2020
Akad. prof. dr. Peter Štih, ki je tudi član Upravnega odbora INV, je postal novi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več

26-5-2020
Inštitut za narodnostna vprašanja je tudi letos sodeloval na sejmu akademske knjige Liber.ac.

Več