English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
JAVNA NAROČILA








RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.













 


***

Predstavitev INV
 
 
Ustanoviteljica Inštituta za narodnostna vprašanja je Republika Slovenija (v njenem imenu Vlada RS), soustanoviteljici pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Univerza v Ljubljani.

Inštitut za narodnostna vprašanja je javna raziskovalna organizacija na področju etničnih študij, ki interdisciplinarno proučuje naslednje tematike: slovensko narodno vprašanje, položaj slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, položaj Slovencev v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, položaj slovenskih izseljencev, položaj narodnih skupnosti (narodnih manjšin in drugih etničnih skupnosti) v Sloveniji, položaj migrantov v Sloveniji in pojavne oblike etničnega vprašanja (etničnosti, nacionalizma) v Evropi ter v svetu.Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je bila sklenjena leta 1998, je v letu 2005 INV okvirne pogodbe o sodelovanju sklenil še z Univerzo na Primorskem in raziskovalnimi institucijami v zamejstvu, Slovenski znanstveni inštitut (SZI) in SIN »Urban Jarnik« v Avstriji ter Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Slovenska narodna in študijska knjižnica v Italiji.

Leta 1995 je inštitut prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za dolgoletno sistematično in uspešno preučevanje manjšinske problematike v Sloveniji ter problematike slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije«
 

***

Zgodovina

INV je naslednik Manjšinskega instituta, ki je kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu deloval v Ljubljani v letih od 1925 do 1941. Ukvarjal se je s proučevanjem položaja Slovencev v zamejstvu ter s položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Ob okupaciji je bil inštitut »likvidiran, da ne bi padlo njegovo gradivo okupatorju v roke«, vendar je bil že januarja 1944 na osvobojenem ozemlju Slovenije ustanovljen Znanstveni institut pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte, ki je kot edina tovrstna ustanova v okupirani Evropi nadaljeval tudi delo Manjšinskega instituta. Njegov oddelek za vprašanja meja se je do leta 1948 preoblikoval v Inštitut za narodnostna vprašanja. V obdobju med leti 1948 in 1956 je inštitut deloval v okviru Univerze v Ljubljani, od tedaj pa je samostojna znanstvena ustanova. Leta 1992 je INV postal eden prvih javnih raziskovalnih zavodov.
 
***

Ob 95. letnici Inštituta za narodnostna vprašanja se je Enota Lendava – Lendvai Kutatócsoport marca 2020 preselila v nove, obnovljene prostore na Kranjčevi 4, v Lendavi.



 

 

 

NOVICE

24-5-2023
Zaradi slabega vremena je sejem Liber.ac prestavljen v avlo Filozofske fakultete. Vabljeni!

Več

19-5-2023
Sodelavec inštituta, dr. Robert Devetak je 19. maja 2023 nastopil na znanstvenem pogovornem večeru O zgodovini in pomenu plemiške družine Kobenzl v Štanjelu, na Krasu in Goriškem, ki je potekal v viteški dvorani na gradu Štanjel. Naslov referata je bil »Naš Kobencl«: poskus izuma slovenskega narodnega heroja.

Več

18-5-2023
18.5.2023 je na Inštitutu za narodnostna vprašanja potekalo strokovno srečanje za učiteljice in učitelje pouka maternih jezikov in kultur. Po uvodnem nagovoru Bronke Straus z MVI ter dr. Sabine Zorčič, koordinatorke strokovno-razvojne naloge na INV, je sledilo predavanje prof. dr. Primoža Viteza s Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Več

16-5-2023
V okviru strokovno-razvojne naloge Šolstvo narodnosti in zamejstva - Podpora in razvoj slovenskega jezika v zamejstvu, ki ga financira MVI, smo dne 15.5.2023, v Gornjem Seniku, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Državno slovensko samoupravo predstavili publikacijo z naslovom: PORABJE Z OTROŠKIMI OČMI, vodnik po Porabju.

Več