English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
JAVNA NAROČILA






RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik(2012-4-4)

Vljudno vabljeni na predpremiero dokumentarnega filma Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, ki bo v torek, 10. aprila 2012, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (Cekinov grad).







Življenjepis Angele Piskernik daje vtis, da gre za osebo, ki smo si jo izmislili, da bi lahko govorili o življenju slovenskega izobraženstva v dramatični prvi polovici 20. stoletja. Njen zaročenec je bil France Stele, prijateljevala je z Rudolfom Maistrom, Izidorjem Cankarjem, pa s Francetom Kidričem, kar je bil zadosten razlog, da so jo poslali v taborišče Ravensbrück. Od tam je kot številka 26.069 z 38 kilogrami teže prinesla zbirko kuharskih receptov, ki so jih pripovedovale sojetnice. Do konca življenja – spovedal in pokopal jo je prijatelj škof Jožef Pogačnik – je ostala samska in predana znanstvenemu ter pedagoškemu delu.
 
Angela Piskernik (1886-1967) je bila zavedna Korošica iz Lobnika pri Železni Kapli, prva Slovenka z doktorskim nazivom s področja naravoslovja. Napisala je priročnik Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Kot direktorica Prirodoslovnega muzeja in naša prva naravovarstvenica je zaslužna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, pravno zavarovanje naravnih območij v Sloveniji, ohranitev Alpskega parka Julijana v Trenti ter zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dosegla je zakonsko prepoved izvoza ptic pevk iz Jugoslavije.
 
Kot zavedna Slovenka kljub doktorskemu naslovu na Koroškem ni mogla dobiti službe. Vodilno je sodelovala pri pripravah na koroški plebiscit, predsedovala različnim ženskim organizacijam ter bila podpredsednica Kluba koroških Slovencev, po drugi vojni ob predsedniku Prežihovem Vorancu. Do 1926 je bila botaničarka v Narodnem muzeju, nato pa do aretacije jeseni 1943 gimnazijska profesorica naravoslovnih predmetov in nemščine. Bila je avtorica več učbenikov za nemški jezik, predavala pa je tudi na valovih radia Ljubljana.
Angele se spominjajo sorodniki Breda in Franc Resman ter Edgar Piskernik, v filmu pa sodelujejo še pričevalci ter raziskovalci njenega življenja in dela: Janez Stergar, Nataša Stergar, Katja Stergar, Nada Praprotnik, Stane Peterlin, Martina Piko Rustia, Metka Gombač, Tina Bahovec, Katarina Bogataj Gradišnik, Vanda Trampuž, Anja Dular, Anton Janko, Danijel Grafenauer, Maja Haderlap, Poldej Zunder, Bredica Županc, Franc Jožef Smrtnik in Willi Ošina.
   
50-minutni film so za Dokumentarni program Televizije Slovenija v letih 2009-2012, ob strokovni pomoči Inštituta za narodnostna vprašanja,  pripravili scenarist in režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, snemalec zvoka Frane Povirk, oblikovalec zvoka Robert Sršen ter avtorja in izvajalca glasbe Sašo Kalan in Davor Herceg.
 
Na vstopno stran  Vse novice
NOVICE

8-3-2024
Vabimo vas na predstavitev knjige Lászla Göncza, bo v torek, 12.3.2024 ob 17.30 uri v dvorani Arhiva Vas Vármegyei MNL (9700 Szombathely, Hefele M. u. 1.). Inštitut je sozaložnik omenjene knjige.

Več

4-3-2024
V sredo, 6. marca 2024, bo v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani, potekal posvet v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske.

Več

22-2-2024
Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Attila Kovács, se bo v četrtek, 22. februarja 2024 ob 17. uri v prostorih Pomurskega muzeja v Murski Soboti udeležil okrogle mize z naslovom Mi vsi živeti ščemo – meje nekoč in danes. Dodana fotogalerija dogodka (23.2.2024).

Več

12-2-2024
V torek, 13.2.2024 ob 17. uri vas vabimo v prostore Kulturnega doma v Dobrovniku, na predavanje z zgodovinsko tematiko z naslovom: Temeljne prelomnice v zgodovini prekmurskih Madžarov med letoma 1918 in 1998, ki ga bo imel sodelavec dr. Attila Kovács.

Več