Življenjepis Angele Piskernik daje vtis, da gre za osebo, ki smo si jo izmislili, da bi lahko govorili o življenju slovenskega izobraženstva v dramatični prvi polovici 20. stoletja. Njen zaročenec je bil France Stele, prijateljevala je z Rudolfom Maistrom, Izidorjem Cankarjem, pa s Francetom Kidričem, kar je bil zadosten razlog, da so jo poslali v taborišče Ravensbrück. Od tam je kot številka 26.069 z 38 kilogrami teže prinesla zbirko kuharskih receptov, ki so jih pripovedovale sojetnice. Do konca življenja – spovedal in pokopal jo je prijatelj škof Jožef Pogačnik – je ostala samska in predana znanstvenemu ter pedagoškemu delu.
Angela Piskernik (1886-1967) je bila zavedna Korošica iz Lobnika pri Železni Kapli, prva Slovenka z doktorskim nazivom s področja naravoslovja. Napisala je priročnik Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Kot direktorica Prirodoslovnega muzeja in naša prva naravovarstvenica je zaslužna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, pravno zavarovanje naravnih območij v Sloveniji, ohranitev Alpskega parka Julijana v Trenti ter zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dosegla je zakonsko prepoved izvoza ptic pevk iz Jugoslavije.
Kot zavedna Slovenka kljub doktorskemu naslovu na Koroškem ni mogla dobiti službe. Vodilno je sodelovala pri pripravah na koroški plebiscit, predsedovala različnim ženskim organizacijam ter bila podpredsednica Kluba koroških Slovencev, po drugi vojni ob predsedniku Prežihovem Vorancu. Do 1926 je bila botaničarka v Narodnem muzeju, nato pa do aretacije jeseni 1943 gimnazijska profesorica naravoslovnih predmetov in nemščine. Bila je avtorica več učbenikov za nemški jezik, predavala pa je tudi na valovih radia Ljubljana.
Angele se spominjajo sorodniki Breda in Franc Resman ter Edgar Piskernik, v filmu pa sodelujejo še pričevalci ter raziskovalci njenega življenja in dela: Janez Stergar, Nataša Stergar, Katja Stergar, Nada Praprotnik, Stane Peterlin, Martina Piko Rustia, Metka Gombač, Tina Bahovec, Katarina Bogataj Gradišnik, Vanda Trampuž, Anja Dular, Anton Janko, Danijel Grafenauer, Maja Haderlap, Poldej Zunder, Bredica Županc, Franc Jožef Smrtnik in Willi Ošina.
50-minutni film so za Dokumentarni program Televizije Slovenija v letih 2009-2012, ob strokovni pomoči
Inštituta za narodnostna vprašanja, pripravili scenarist in režiser
Amir Muratović, direktor fotografije
Jure Nemec, snemalec zvoka
Frane Povirk, oblikovalec zvoka
Robert Sršen ter avtorja in izvajalca glasbe
Sašo Kalan in
Davor Herceg.