English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Predstavitev projekta(2013-3-17)

Inštitut za manjšinske študije (Center za družbene vede, Madžarska akademija znanosti) in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti vabita na predstavitev rezultatov projekta Porabski Slovenci v „madžarskem gulagu”, ki bo vtorek, 19. marca 2013, ob 14. uri na Inštitutu za majnjšinske študije v Budimpešti. Projekt bosta predstavila dr. Katalin Hirnök Munda (INV) in dr. Attila Kovács (INV).


VABILO

Objava

20.03.2013  

Predstavitev rezultatov znanstvenega projekta Porabski Slovenci v „madžarskem gulagu”

Na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije na Madžarskem je 19. marca 2013 v Budimpešti v prostorih Inštituta za manjšinske študije Madžarske akademije znanosti potekala predstavitev rezultatov znanstvenega projekta Porabski Slovenci v „madžarskem gulagu”, ki sta ga pripravila dr. Katalin Hirnök Munda in dr. Attila Kovács, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Predstavitve so se udeležili predstavniki slovenske manjšine in Slovenci živeči v Budimpešti, predstavniki madžarskega ministrstva za človeške vire, zgodovinarji in drugi znanstveniki, študenti in druga zainteresirana javnost.

V uvodnem nagovoru je veleposlanica Darja Bavdaž Kuret poudarila pomen dobrososedskih in prijateljskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko, ki se izražajo tako v rednem in dinamičnem političnem dialogu kot tudi v vsestranskem sodelovanju na različnih ravneh in področjih. Izpostavila je, da sta slovenska narodnost na Madžarskem in madžarska narodna skupnost v Sloveniji v središču pozornosti v dvostranskih odnosih, pri čemer si strani prizadevata za čim bolj polno uveljavitev manjšin kot povezovalnega dejavnika med državama. Pozdravila je raziskavo slovenskih znanstvenikov dr. Katalin Munda Hirnök in doc. dr. Attile Kovácsa o položaju porabskih Slovencev v obdobju Rákošijevega režima in se zahvalila madžarski strani, ki je nosilcema projekta omogočila raziskovanje v svojih arhivih. Poudarila je, da takratni eksodus porabskih Slovencev ni bil  posebej izpostavljena tema dosedanjih madžarskih raziskav in se zavzela, da rezultati projekta predstavljajo izhodišče za nadaljnje preučevanje posledic eksodusa za slovensko etnično skupnost v Porabju.

Nosilca projekta dr. Katalin Hirnök Munda in dr. Attila Kovács sta predstavila  raziskovalni projekt, ki obsega obdobje Rákošijevega režima na Madžarskem, zlasti obdobje po Resoluciji Kominforma, ko je bilo Porabje zaradi geografsko politične lege (obmejni trikotnik med Avstrijo in Jugoslavijo) še posebej izpostavljeno območje, tam živeči Slovenci pa posebej izpostavljena družbena skupina. Zaradi izključitve Jugoslavije iz Kominforma je bilo obmejno območje pogostokrat prizorišče terorja s strani madžarskih oblasti, ki se je izrazil v številnih postopkih, ki so bili sproženi zaradi suma vohunjenja in tihotapljenja, policijskemu nadzoru in izgonu prebivalstva, saj so na Madžarskem živeči Južni Slovani (tudi Slovenci) postali potencialni sovražniki režima.

Za odstranitev prebivalstva iz obmejnega pasu je bilo v pokrajinah Hortobágy, Nagykunság in Hajdúság na vzhodu Madžarske ustanovljenih 12 zaprtih delovnih taborišč, ki so delovala v obdobju 1950-1953. Do prvih večjih deportacij, čistk iz obmejnega pasu, tudi iz Porabja, je prišlo junija 1950, sledili so še štirje (julij 1951, december 1951, maj 1952, januar 1953). Po doslej zbranih podatkih je bilo iz Porabja deportiranih 60 družin oziroma 241 oseb. Namen deportacij je bilo zastraševanje in discipliniranje celotne družbe. Izpostavila sta, da v dosedanjih madžarskih raziskavah »madžarskega gulaga« ni bila posebej izpostavljena usoda porabskih Slovencev, zato je bil projekt usmerjen v etnološko preučevanje okoliščin njihove deportacije, življenja v taborišču in po vrnitvi iz njega leta 1956 kot tudi v preučevanje posledic individualnih izkušenj za slovensko etnično skupnost v Porabju. Bivši taboriščniki in tudi vaščani, ki niso bili deportirani, so po dolgem obdobju molčanja v okviru 11 terenskih intervjujev spregovorili o taboriščnih izkušnjah in o življenju v obmejnem območju.

Pomemben del projekta, ki je nastajal v obdobju 2009-2012, je predstavljalo arhivsko raziskovanje (evidentiranje, fotografiranje in analiza dokumentov) v madžarskih arhivih (Arhiv Železne županije v Szombathelyu, Zgodovinski arhiv Službe državne varnosti in Državni arhiv v Budimpešti). Nastalo je obsežno gradivo (ca. 12.000 strani), ki osvetljuje delovanje komunističnega režima na mednarodni, državni in lokalni ravni.

Prisotni so si ogledali dokumentarni film o pričevanjih preživelih deportirancev in lokacijah zgodovinskih dogodkov. Po predstavitvi projekta se je razvila razprava, v kateri so sodelovali tudi povabljeni madžarski znanstveniki: predstavnica Zgodovinskega arhiva Madžarske državne varnosti Éva Sz. Kovács,  predstavnik Društva prisilnih izgnancev v delovno taborišče Hortobágy dr. Péter Eötvös in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze Loránd Eötvös dr. József Saád. Med drugim so izrazili priznanje slovenskima raziskovalcema, ki sta opravila pionirsko delo na področju raziskovanja eksodusa Južnih Slovanov v obdobju Rákošijevega režima na Madžarskem.

Izjemno uspešen dogodek je spomnil zainteresirano javnost na doslej slabo raziskano usodo porabskih Slovencev v ''madžarskem gulagu'', ki je dolga leta obremenjevala njihov položaj in življenja. 

 Vir: Veleposlaništvo Republike Slovenije Budimpešta

 
V medijih:
Porabje, 4. april 2013, Predstavitev rezultatov projekta Porabski Slovenci v »madžarskem gulagu«

Na vstopno stran  Vse novice
NOVICE

25-9-2018
V petek, 5. oktobra 2018, bo ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU (Ljubljana, Novi trg 4) predavanje Marine Constantinoiu in Istvána Deák. Predstavila bosta ugotovitve o evropskem vzhodno-zahodnem begunstvu v obdobju od 1945 do 1989.

Več

24-9-2018
Izšla je 172. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 17. avgusta do 23 avgusta 2018.

Več

17-9-2018
Vabljeni na predavanje JEZIKOVNE POLITIKE V OBDOBJU 1977–2017: vpliv na status francoščine v Québecu, ki ga bo imel znanstveni sodelavec centra CIRANO (Center for Interuniversity Research and Analysis of Organizations) iz Montreala in zaslužni profesor ekonomije Univerze v Montrealu prof. François Vaillancourt. Predavanje bo v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Erjavčeva 26, 2. nadstropje, v ponedeljek, 17. septembra 2018 ob 12. uri.

Več

14-9-2018
Izšla je 171. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 10. avgusta do 16. avgusta 2018.

Več