English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
JAVNA NAROČILA






RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Predavanje dr. Danijela Grafenauerja(2014-2-25)

V sredo, 26. februarja 2014, bo ob 19. uri v farnem domu Šmihel predavanje dr. Danijela Grafenauerja z naslovom "Leto 1914 in posledice za koroške Slovence".





Posledice prve svetovne vojne za koroške Slovence

       Po razpadu avstro-ogrske monarhije in nastanku države južnih Slovanov leta 1918 in po plebiscitu 1920 je zaradi odkritega protislovenskega pritiska – v veliko manjši meri pa zaradi boljših zaposlitvenih in življenjskih možnosti – Koroško zapustilo med dva in tri tisoč, po nekaterih ocenah celo šest tisoč in več Slovencev. Ta »eksodus« skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. S tem je dežela Koroška doživela veliko izgubo človeškega kapitala, ki se pozna v razvoju dežele vse do danes.
       Koroško-slovenski begunci po plebiscitu so povečini doživeli prijazen sprejem v osrednji Sloveniji in so se hitro aktivno vključili v družbeno in kulturno življenje nove domovine. Oktobra leta 1928 je bil na zborovanju koroških emigrantov v Celju ustanovljen Klub koroških Slovencev s centralo v Ljubljani in podružnicami po Sloveniji, ki še danes pomembno posreduje pri kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo. Slovenski koroški izobraženci so imeli v nekaterih obdobjih in na nekaterih področjih nadpovprečno velik in v več primerih prevladujoč prispevek v duhovnem življenju matične oziroma osrednje Slovenije, s tem pa tudi v celoti slovenske kulture preteklega stoletja. Prav tako so imeli in imajo v slovensko-avstrijskem medkulturnem dialogu slovensko koroški rojaki opazno vlogo.
      Kljub vsem obljubam in zagotovilom še po devetih desetletjih velja, da so se Slovenci na Koroškem spremenili iz resnega tekmeca za oblast in vodilno participacijo v koroški družbi v skupnost, katere obstoj je ogrožen, saj mora svoje sodeželane in koroške ter avstrijske politike neprestano spominjati in opominjati na njihove obljube v številnih izjavah, zakonih in sedmem členu Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije.
 
 
dr. Danijel Grafenauer, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na vstopno stran  Vse novice
NOVICE

8-3-2024
Vabimo vas na predstavitev knjige Lászla Göncza, bo v torek, 12.3.2024 ob 17.30 uri v dvorani Arhiva Vas Vármegyei MNL (9700 Szombathely, Hefele M. u. 1.). Inštitut je sozaložnik omenjene knjige.

Več

4-3-2024
V sredo, 6. marca 2024, bo v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani, potekal posvet v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske.

Več

22-2-2024
Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Attila Kovács, se bo v četrtek, 22. februarja 2024 ob 17. uri v prostorih Pomurskega muzeja v Murski Soboti udeležil okrogle mize z naslovom Mi vsi živeti ščemo – meje nekoč in danes. Dodana fotogalerija dogodka (23.2.2024).

Več

12-2-2024
V torek, 13.2.2024 ob 17. uri vas vabimo v prostore Kulturnega doma v Dobrovniku, na predavanje z zgodovinsko tematiko z naslovom: Temeljne prelomnice v zgodovini prekmurskih Madžarov med letoma 1918 in 1998, ki ga bo imel sodelavec dr. Attila Kovács.

Več