So nekdanje fevdalno, pozneje gospodarsko, kulturno središče dolinskega dela Prekmurja. Naselje se razteza ob bregovih potoka Črnca. Beltince obdajajo prodnata peščena polja.
Sredi obsežnega parka je beltinska graščina, ki so jo leta 1708 poškodovali Kruci. Pomemben pečat pri arhitekturi kraja so dali grofje, med starejšimi ljudmi je še danes znana zadnja grofica Marija Zichy (umrla l. 1977). Družina njenega očeta je bila v prijateljskih odnosih z beltinskimi Judi.
V Beltincih je judovsko prebivalstvo naraščalo časovno vzporedno z Lendavo. Vendar je o njih manj dokumentiranih podatkov. Del današnje Panonske ulice so naseljevali večinoma samo Judi. Znani sta dve judovski pokopališči - staro in novo. Dandanes na nobenem ni nagrobnikov, saj so v 70. letih prejšnjega stoletja krajani dali odstraniti vse spomenike ter pokopališče spremenili v dvorišča in travnik. Staro pokopališče so opustili že veliko prej, pred prvo svetovno vojno. Spominska plošča v spomin pokopanim na beltinškem pokopališču je vzidana na notranji steni mrliške vežice v Dolgi vasi. Sinagoga v Beltincih je bila sezidana približno leta 1860, v tistem času, ko se je izraelitska , kakor se je imenovala, ločila od lendavske verske občine. Sinagoga je bila porušena leta 1937, ker je bilo v naselju malo judovskega prebivalstva in so bili brez rabina. Sinagoga je bila že v tistem času potrebna obnove. Zadnji rabin je bil Adolf Kaufman, katerega potomci danes živijo na Madžarskem in v ZDA.. Judovska beltinška občina je bila obsežna in je zajemala vasi: Beltinci, Bogojina, Dokležovje, Dobrovnik, Odranci, Ižakovci, Melinci, Lipa, Gančani, Bratonci, Lipovci, obe Polani, Turnišče, Renkovci, Hotiza, vse Bistrice, se pravi, vse vasi dolinskega dela Prekmurja in še vas Bogojina. Skoraj v vsaki vasi je po letu 1880 bilo urejeno judovsko pokopališče.
Večina se je iz Beltincev odselila po letu 1918, zaradi revolucije, v kateri je prišlo do ropanj njihovih trgovin in gradu. Med intelektualci je v tem kraju bilo v preteklosti kar nekaj v širši okolici pomembnih zdravnikov.
26. aprila 1944 so beltinške in okoliške Jude zbrali v stari osnovni šoli, kjer so jih zadržali do naslednjega dne, nato pa so jih odpeljali v taborišče, iz katerega se ni vrnil nihče.

Avtor: Bojan Zadravec (bojan500@volja.net)