Alice Spitzer se je rodila leta 1927 v Beli Crkvi v Banatu (Srbija), kjer je živela do svojega štirinajstega leta starosti. Življenje je za družino potekalo lepo in mirno vse do prihoda Nemcev v Jugoslavijo. "Bela Crkva je bila zelo lepo, čisto in svetovljansko mesto," pripoveduje o svojem kraju. Alicin oče Franjo je moral med drugo svetovno vojno v vojsko, kjer je bil postavljen na mesto rezervnega oficirja. Alice in njena mama Irena pa sta z vsemi ostalimi Judi bili preseljeni v geto v Zrenjanin, vendar je oče nekomu plačal, da sta žena in hči lahko odšli najprej na Madžarsko in nato v Lendavo, kjer so Spitzerjevi nameravali preživeti vojno s ponarejenimi dokumenti. V tej skupini je poleg Spitzerjevih bilo še nekaj drugih ljudi. Lendava je bila rojstni kraj Alicinege očeta in tam sta živela njen ded Ljudevit in stara mama Etelka, rojena Brill. Ljudevit Spitzer je v Lendavi bil trgovec s krznom. Do Lendave so prispeli skozi Novi Sad in Zagreb. Alici je Lendava bila poznana že od prej, saj je vsako leto pred vojno hodila k starim staršem na počitnice.

Z novim prihodom v mestu, ki je bilo vedno mešano po narodnostih, veri in jeziku so se prišleki, ki so pritekli pred nacizmom, držali nekoliko odmaknjeno od ostalih prebivalcev Lendave. "Imela sem prijateljico iz Varaždina, Dragico Ribner," se spominja Alice, "in z njo sva se največ družili. Bila je begunka kot jaz in nikoli se nisva čisto zlili z okoljem." Kljub temu je Alice spoznavala nove prijatelje in se začela učiti madžarščine. Jezik, ki ga je Alice govorila v Beli Crkvi je bil vojvodinski dialekt, nekateri so temu rekli "lalinski" jezik. Ko se je družina nekoliko bolje nastanila v novem okolju je prišlo leto 1944 in usoden 26. april, ko so se vsi lendavski Judje morali z nekaj malo prtljage zbrati v lendavski sinagogi. Tako so bili deportirani tudi Spitzerjevi.

((več))

Avtor: Bojan Zadravec
(bojan500@volja.net)