> prva stran > kraji > Maribor   
 

Maribor


Jude v Mariboru prvič omenjajo leta 1277, ko naj bi v mestu že imeli svojo četrt, prvi zanesljiv vir pa je iz leta 1317. Judovski geto je bil v jugovzhodnem delu mestnega obzidja in je v obdobju največjega razcveta obsegal več glavnih ulic v mestnem središču, kakor tudi del glavnega trga. Znotraj tega dela je bila postavljena sinagoga, judovsko pokopališče in verjetno celo talmudska šola. Mariborska sinagoga je bila zaradi številne in ekonomsko močne judovske skupnosti mogočna stavba, ki v srednjeevropskem prostoru izstopa po svoji velikosti in arhitektonskih posebnostih. Mariborska judovska skupnost je bila najbolj številna okoli leta 1410. Ukvarjali so se predvsem s posojanjem denarja in trgovanjem, posamezni Judi pa so sloveli tudi po svojih velikih sposobnostih zdravljenja. Podatki o obdavčitvi nepremičnin v tistem času pričajo o tem, da so se nepremičnine v lasti Judov širile izven geta, proti mestnemu jedru in navzven proti mariborski okolici. Na teh posestvih se je proizvajala košer hrana, s katero so oskrbovali tudi ostale judovske skupnosti v bližini. Razmere so se po letu 1450 bliskovito poslabšale, saj je vse večja konkurenca in sočasna ekonomska kriza močno prizadela gospodarke dejavnosti, ki so bile ključne za njihovo ekonomsko uspešnost. Leta 1496 pa so bili po ukazu cesarja Maksimiljana I prisiljeni zapustiti Maribor in se naseliti v okolici mest Wienner Neustadt in Neukirchen. Od tam so se mnogi razselili v Dalmacijo, Istro, Furlanijo, Poljsko in Češko. Od takrat jih spremlja tipičen družinski priimek Marburg (oz. variante Marpurg, Morpurck, Marburger, Morpurghi, Morpurgo), ki priča o kraju njihovega izvora.

Avtorica: Martina Bofulin
(martina_bofulin@yahoo.com)



 
 




[Sinagoga v Mariboru] [Sinagoga v Mariboru] [Sinagoga v Mariboru]
[Nagrobnik] [Ulica] [Stolp] [Sinagoga]
[Sinagoga]


- Mestna občina Maribor
- Pokrajinski muzej Maribor