Ljudje so se že od nekdaj selili. Vendar je to osnovno človekovo vedenje šele od sredine 19. stoletja obkroženo z mogočnimi ideologijami nacionalne države in njeno skrbjo za populacijske politike. Ne le glede strukture domače populacije in njenega fizičnega, duhovnega, rasnega, moralnega … in ostalega zdravja; emigracije je država že zgodaj razumela kot transgresijo, imigracijo pa kot nevarnost. Skozi celotno 20. stoletje so se meje med državami premikale med drugim tudi po t. i. kriteriju etnične pripadnosti populacij na spornih območjih. Diasporne etnične skupnosti v sosednjih državah in po svetu so bile zagledane in razumljene kot "odrezani udje" nacionalnih teles, ki so historično, jezikovno in kulturno čista in v stanju pravilnega nacionalnega bivanja, medtem ko so diasporne skupnosti ogrožene zaradi asimilacije, izgube jezika in kulture ter nacionalne zavesti. Diasporne etnične skupnosti so iznašle lastne zgodovine, od kolonialnega poslanstva "civiliziranja domorodcev" do političnih preganjanj in zgodb o trdem življenju v domovini, ki so množice ljudi pognale na pot iskanja boljšega življenja.

Na tej konferenci nas zanima predvsem, kako sodobne nacionalne države upravljajo odnos med seboj in skupnostmi, ki jih štejejo za svoje etnične diaspore. Z besedami Nine Glick Schiller: "‘Nacionalizem na daljavo’ lahko opredelimo kot niz idej o pripadanju, ki povezuje ljudi, živeče na različnih geografskih lokacijah, in motivira ali upravičuje njihovo delovanje v odnosu do ozemlja prednikov in njegove vlade."

Primarno vprašanje je torej, kako nacionalne države sprejemajo in vračajo te ideje in dejanja o pripadanju in predstave o skupnem izvoru, ter kako ustanovijo in spodbujajo, ideološko, pravno in morda finančno upravljajo in vzdržujejo odnose s svojimi diasporskimi skupnostmi. Da bi to vprašanje lahko pretresli tudi primerjalno, bomo razpravljali o štirih različnih primerih: Hrvaške, Izraela, Nizozemske in Slovenije.

Med mnogimi lahko poudarimo naslednja:

• Kakšna je zgodovina odnosa nacionalna država/diaspora v teh štirih primerih?
• Kakšne ideologije so obvladovale, in še obvladujejo ta odnos?
• Kako je odnos pravno kodificiran?
• Kakšne oblike vzajemnosti obstajajo med nacionalnimi in diaspornimi skupnostmi in kako se vzdržujejo?
• Kakšne ideje in teleologije se reproducirajo v tem odnosu?

O vsakem izmed štirih izbranih primerov - Hrvaška, Izrael, Nizozemska in Slovenija ‐ bomo razpravljali v uvodni sekciji. Nadaljnji sekciji bosta razširili razpravo o omenjenih štirih primerih in vključili še dodatne primere na podlagi izbranih referatov. Zaključna sekcija bo namenjena interaktivni razpravi.

Konferenca je eden v vrsti dogodkov, s katerim obeležujemo začetek devetega desetletja obstoja in dela našega inštituta na področjih študij etničnosti, nacionalizma, migracij, obmejnih in manjšinskih študij.

Organizacijski odbor sestavljajo:

• dr. Damir Josipovič, geograf in demograf, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,
• dr. Samo Kristen, zgodovinar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja,
• dr. Irena Šumi, antropologinja, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja,
• dr. Cirila Toplak, zgodovinarka in politologinja, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja.

Štirje uvodničarji bodo odprli razpravo v sekcijah:

• dr. Mladen Klemenčič, Leksikografski zavod M. Krleža, Zagreb,
• dr. Sammy Smooha, Univerza v Haifi,
• dr. Ton van Naerssen, Univerza Nijmegen,
• dr. Irena Šumi, INV, Ljubljana.

Med prijavljenimi bo organizacijski odbor za obe sekciji ob pomoči vabljenih predavateljev izbral štiri ali pet referentov. Prednost bodo imeli mlajši raziskovalci, ki se specializirajo na področju transnacionalnih in migracijskih študij, študij etničnosti in nacionalizma ter drugih relevantnih področjih v katerikoli ustrezni disciplini. Zelo dobrodošle so prijave referatov tudi drugih primerov odnosa nacija/diaspora.

Poleg kolegov raziskovalcev in študentov bomo v občinstvo povabili tudi predstavnike manjšinskih organizacij, pristojne vladne urade, člane drugih administrativnih teles in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z manjšinami, migracijami in diasporami.