4. avgusta 2026 je v dvorani Murska republika v Murski Soboti potekala osrednja spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta (Samurdaripen). Dogodek, ki ga je organizirala Zveza Romov Slovenije v soorganizaciji z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Mestno občino Murska Sobota, Inštitutom za narodnostna vprašanja, Evropsko zvezo Romov, Inštitutom za romološke študije Murska Sobota in Zvezo Romov Murska Sobota, je bil posvečen počastitvi spomina na tragične dogodke iz druge svetovne vojne ter razmisleku o sodobnem položaju romske skupnosti.
Mednarodni dan spomina nas vsako leto znova opominja na pretresljive zgodovinske okoliščine, ko so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau v enem samem iztrebljevalnem valu ponoči z 2. na 3. avgust 1944 v plinskih celicah umorili in v krematorijih sežgali več kot 4.200 Romov in Sintov. Tekom nacističnega preganjanja in uničevanja je v Evropi do leta 1945 umrlo okrog 500.000 Romov in Sintov. Natančno število nikoli ne bo znano, ker so se Romi in Sinti zaradi sistematičnega medvojnega iztrebljevanja in tudi povojne diskriminacije izogibali etničnemu opredeljevanju. Ta grozodejstva ostajajo trajen opomin pred uničujočimi posledicami sovraštva in rasizma.
Po pozdravnih nagovorih predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca, predsednika Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjana Šiftarja ter podžupana Mestne občine Murska Sobota, Jureta Langa, so v razpravi z naslovom »35 let po osamosvojitvi: romska skupnost med spominom na genocid in vprašanjem družbene enakosti Romov« sodelovali namestnik varuhinje človekovih pravic, Miha Horvat, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, Marijan Križman, dr. Vera Klopčič, dr. Damir Josipovič in Jožek Horvat Muc. Sogovorniki so osvetlili zgodovinski pomen Samurdaripen ter odprli ključna vprašanja (ne)uresničevanja družbene enakopravnosti Romov v današnji slovenski družbi. Strinjali so se, da je skupaj z Romi za izboljšanje položaja Romov potrebno storiti bistveno več.
Foto: Sobotainfo
