Politična participacija narodnih manjšin in njihovih pripadnikov: primerjalna študija politične participacije slovenskih skupnosti v sosednjih državah republike Slovenije
Vodja projekta: prof. dr. Mitja Žagar
Šifra prijave: ARRS-RPROJ-JR-PRIJAVA/2020/844
Partnerske organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (FDV UL), Slovenski raziskovalni inštitut, Trst (SLORI), Slovenski znanstveni inštitut, Celovec (SZI)
Sodelavci: dr. Danijel Grafenauer (INV), dr. Boris Jesih (INV), prof. dr. Matjaž Klemenčič (INV), dr. Barbara Riman (INV), izr. prof. dr. Boštjan Udovič (FDV UL), dr. Zaira Vidau (SLORI), Milan Obid (SZI)
Financer: ARRS
Obdobje trajanja projekta: oktober 2021 – september 2024
Kratka predstavitev projekta
Ključne besede
politična participacija, manjšina, narodna manjšina, posebne pravice narodnih manjšin in njihovih pripadnikov, politična participacija manjšin, družbena participacija, slovenske manjšine (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska), posebno zastopstvo, manjšinska avtonomija
Povzetek raziskovalnega projekta
Tradicionalno je politična participacija pravica narodnih manjšin in njihovih pripadnikov (Baron 1985; Macartney 1934; Petrič 1977). Vse bolj poudarjajo njen pomen za vključevanje in integracijo manjšin in njihovih pripadnikov, za upravljanje različnosti, za družbeno participacijo in avtonomijo manjšin (Žagar 2006/7 & 2017 ), za multikulturnost, multikulturne in interkulturne politike (Bašić at al 2018) ter za procese vključujočega odprtega javnega dialoga in demokracijo (Brousek et al 2020; Žagar 2018). Van Deth in Theocharis (2018) politično participacijo definirata kot državljanske dejavnosti, ki državljanom omogočajo vpliv na politično odločanje, družbene in ekonomske procese. Delež sodelujočih, postopki, obseg, področja in narava politične participacije so merila ocenjevanja razvitosti in kakovosti demokracije.
Politična participacija narodnih manjšin in njihovih pripadnikov naj bi zagotovila njihovo polno in enakopravno vključevanje in integracijo v družbo ter preprečila njihov podrejen in/ali marginaliziran položaj. Pripadniki manjšin so hkrati državljani države, kjer živijo, in člani manjšinske skupnosti, ki ima specifične potrebe in interese. Kako urediti njihovo participacijo, da bi preprečili njihovo diskriminacijo? Kot vse skupnosti so manjšine notranje pluralne in raznolike, tudi kar zadeva nazorske, ideološke in politične opcije. Koncept in sistem politične participacije v demokratični državi, ki priznava obstoj manjšin in uveljavlja njihove pravice in varstvo, bi moral omogočati pripadnikom manjšin, da izrazijo tako etnično pripadnost kot tudi ideološko in politično pripadnost.
Projekt se osredotoča na politično participacijo slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov v sosednjih državah, na njihovo politično delovanje in organiziranje, konkretne volilne procese in dejavnosti izvoljenih političnih predstavnikov na vseh ravneh (npr. lokalna samouprava; regionalne oblasti oz. dežele; nacionalna raven) od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, ko se je začel helsinški proces (KOVSE/OVSE), in zlasti v času po osamosvojitvi Slovenije ob upoštevanju specifičnega razvoja in okoliščin. Analiziramo in primerjamo volilno zakonodajo in sisteme ter pravni in politični okvir, ureditev in uresničevanje politične participacije slovenskih manjšin v republikah Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski ter konkretno delovanje izvoljenih in/ali imenovanih pripadnikov teh manjšin.
Poleg participacije manjšin v izvršilni in zakonodajni oblasti bomo raziskovali oblike manjšinske samouprave in avtonomije v posameznih državah, sodelovanje v različnih posvetovalnih telesih na vseh ravneh ter delovanje civilno-družbenih organizacij manjšinskih skupnosti, ki se vključujejo v politične procese. Pripadniki manjšin politično delujejo v manjšinskih političnih strankah in/ali v strankah večinskega prebivalstva, na lokalni in regionalni ravni pa se organizirajo tudi v volilnih listah. Vsi omenjeni načini lahko omogočijo izvolitev njihovih predstavnikov v oblastne in/ali posvetovalne institucije na različnih ravneh.
Cilj primerjalne analize politične participacije slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov v sosednjih državah je ugotoviti, kako učinkoviti so različne oblike in načini za uresničevanje potreb in interesov manjšin in njihovih pripadnikov ter v kolikšni meri zagotavljajo njihovo vključevanje, integracijo in enakopravnost.
Interdisciplinarno in medinstitucionalno zasnovan projekt, kot serija študij primerov in primerjalne študije temelji na pristopih metodološkega pluralizma ter združuje različne disciplinarne, multidisciplinarne in interdisciplinarne pristope in metodologije (della Porta & Keating 2008), vključno z analizo literature, virov, medijskih in internetnih objav, arhivskim delom, empiričnim terenskim raziskovanjem, opazovanjem (z in brez udeležbe), obiski pri ključnih organizacijah, institucijah in posameznikih, razgovori in (zlasti pol-strukturiranimi) intervjuji ter panelnimi razpravami, itd.
Podrobnejša predstavitev projekta:
Znanstvena izhodišča ter predstavitev problema in ciljev raziskav
Sodobne družbe so kompleksne, strukturirane, asimetrične, pluralne in notranje raznolike. Etnična dimenzija predstavlja eno ključnih dimenzij družbene pluralnosti in raznolikosti; njen izraz v državah, ki so nastale kot (eno)nacionalne države titularnih narodov, so narodne in druge etnične manjšine. Etnična pluralnost in raznolikost prebivalstva posameznih območij in obstoj narodnih in drugih etničnih manjšin (kot specifičnih manjšinskih skupnosti) so posledice zgodovinskih in aktualnih migracij in mobilnosti ljudi ter/ali specifičnega zgodovinskega, političnega in upravno-administrativnega razvoja. (Žagar 1994) Vzporedno z razvojem demokracije v Evropi in svetu se je razvijalo manjšinsko varstvo, zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin zlasti varstvo narodnih manjšin in njihovih pripadnikov. V tem razvoju pomembni prelomnici predstavljata svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so se v okviru razvoja človekovih pravic in svoboščin – v mednarodni skupnosti, v mednarodnih (multilateralnih/ bilateralnih) političnih in pravnih dokumentih ter v pravnih redih posameznih držav (Žagar et al 1998) – oblikovali in razvili temeljni koncepti varstva, standardi in (posebne) pravice narodnih manjšin in njihovih pripadnikov, kot jih je opredelil Capotorti (1991, 98). Ob globalnih prizadevanjih in vlogi Združenih narodov (Capotorti 1991) sta za razvoj manjšinskega varstva in pravic pripadnikov narodnih manjšin v Evropi pomembna (politični) prispevek Konference (KOVSE/CSCE) in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/OSCE) ter prispevek Sveta Evrope (SE/CoE) na področju pravnega urejanja in kodifikacije (Thornberry et al 2004). V posameznih državah mora proučevanje manjšinskega varstva in pravic upoštevati razkorak med normativnim in stvarnim.
Politična participacija narodnih manjšin oziroma njihovih pripadnikov sodi med temeljne manjšinske pravice (Macartney 1934; Malloy 2005; Petrič 1977). V zadnjih desetletjih se poudarja njen pomen za vključevanje in integracijo manjšin in njihovih pripadnikov, za upravljanje različnosti, za družbeno participacijo in avtonomijo manjšin (Žagar 2006/7 & 2017), za multikulturnost, multikulturne in interkulturne politike (Bašić at al 2018) ter za procese vključujočega odprtega javnega dialoga in demokracijo (Brousek et al 2020; Žagar 2018).
Politična participacija predstavlja temelj (politične) demokracije. Van Deth in Theocharis (2018) jo definirata kot raznovrstne dejavnosti državljanov, s katerimi vplivajo na politično odločanje, družbene in ekonomske procese. Delež sodelujočih, postopki, obseg, področja in narava politične participacije so merila razvitosti in kakovosti demokracije v posameznem okolju in državi (Verba et al 1972), med katera – upoštevaje kopenhagenske kriterije – sodijo tudi položaj, vključevanje, varstvo in pravice narodnih in drugih manjšin in njihovih pripadnikov (Žagar 2017).
Narodne manjšine in njihovi pripadniki predstavljajo le manjši segment prebivalstva in obstoječe etnične in kulturne raznolikosti sodobnih družb, a so njihov družbeni, ekonomski in politični položaj, status, vključevanje, integracija in participacija pomembni za uspešno upravljanje različnosti in za dolgoročno stabilnost teh družb, zato je logičen interes raziskovalcev, da te tematike sistematično in celovito raziskujemo. Te tematike, vključno s politično participacijo narodnih manjšin praviloma zanimajo sosednje države, ki se kot države »matičnega naroda« (kin nation) štejejo in/ali razglašajo za (zunanjega) varuha pravic »svojih manjšin« v sosednjih državah. Zato vplivajo na bilateralne odnose med državami. Ustavna obveznost Republike Slovenije, da »[s]krbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino« (1. odstavek 5. člena Ustave Republike Slovenije), predstavlja ustavno podlago za interes, odgovornost in skrb slovenske države za slovenske manjšinske skupnosti, za uresničevanje njihovih manjšinskih pravic in za uspešno politično in družbeno participacijo v državah, kjer živijo.
Politična participacija narodnih manjšin in njihovih pripadnikov naj bi zagotovila njihovo enakopravno in polno vključevanje in integracijo v družbo ter preprečila njihov podrejen in/ali marginaliziran položaj. Pripadniki manjšin so hkrati državljani države, kjer živijo, in člani manjšinske skupnosti s specifičnimi potrebami in interesi. Pri urejanju in uresničevanju njihove participacije bi morale demokratične države, da preprečijo diskriminacijo, upoštevati, da so narodne manjšine kot vse skupnosti notranje pluralne in nazorsko, ideološko in politično raznolike, zato bi njihovim pripadnikom morale omogočiti izražanje tako etnične kot ideološke in politične pripadnost. (Žagar, 2017 & 2018)
Specifične okoliščine in položaj manjšin otežujeta njihovo enakopravno vključevanje v politično, ekonomsko in družbeno življenje države, kjer bivajo. Zato iščejo različne možnosti za (integrativno) participacijo, uresničevanje svojih interesov in avtonomijo (Pan et al 2000), si prizadevajo za dogovarjanje, enakopravno sodelovanje ter za vključevalne in sodelovalne manjšinske in etnične politike. Formalna politična enakopravnost, ki vključuje politično participacijo manjšin, mogoče njihovo neposredno zastopstvo v državnem parlamentu, še ne zagotavlja dejanskega vključevanja, enakopravnosti in participacije manjšin in njihovih pripadnikov. Odprta manjšinska vprašanja, diskriminacija in nedominanten položaj manjšin ter nerazrešeni družbeni konflikti z etničnimi dimenzijami lahko ogrozijo družbeno stabilnost in demokracijo v etnično pluralnih in raznolikih okoljih (Jesih 2010), kar velja tudi za države, ki jih proučujemo v projektu.
Notranja društvena in politična organiziranost manjšinske skupnosti ter struktura in delovanje njenih manjšinskih institucij sodijo poleg velikosti (številčnosti), deleža v (lokalnem) prebivalstvu, območja in značilnosti njene poselitve med dejavnike, ki vplivajo na obstoj in razvoj ter na politično participacijo teh manjšin in njihovih pripadnikov. Manjšinska politična participacija predstavlja zbir pristopov, postopkov, tehnik, metod in dejavnosti, ki omogočajo pripadnikom manjšinske skupnosti, da neposredno ali po svojih izvoljenih in/ali imenovanih predstavnikih v oblastnih in svetovalnih telesih in organih sodelujejo v političnih procesih in odločanju v določenem okolju, da vplivajo na sprejete odločitve in tako uresničujejo svoje potrebe in interese, človekove pravice in svoboščine, vključno s posebnimi manjšinskimi pravicami. Kot formalni in dejanski okvir, oblika, način in proces predstavlja politična participacija manjšin in njihovih pripadnikov orodje za njihovo vključevanje in integracijo ter sodelovanje na vseh področjih.
Projekt se osredotoča na politično participacijo slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov v sosednjih državah, na njihovo politično delovanje in organiziranje, konkretne volilne procese in dejavnosti izvoljenih in/ali imenovanih političnih predstavnikov na vseh ravneh (lokalna samouprava; regionalne oblasti oz. dežele; nacionalna raven) od sedemdesetih let dvajsetega stoletja (helsinški proces) in zlasti po osamosvojitvi Slovenije. Upoštevaje specifični razvoj in okoliščine v posamezni državi, analiziramo in primerjamo volilno zakonodajo in sisteme ter pravni in politični okvir, ureditev in uresničevanje politične participacije slovenskih manjšin v republikah Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski.
Poleg participacije v izvršilni in zakonodajni oblasti bomo raziskovali oblike manjšinske samouprave in avtonomije v posameznih državah, sodelovanje v različnih posvetovalnih telesih na vseh ravneh ter delovanje civilno-družbenih organizacij manjšinskih skupnosti, ki se vključujejo v politične procese. Pripadniki manjšin politično delujejo v strankah večinskega prebivalstva in/ali v manjšinskih političnih strankah ter se na lokalni in regionalni ravni organizirajo tudi v volilnih listah, kar lahko omogoča izvolitev njihovih predstavnikov na različnih ravneh.
Rezultate in ugotovitve študij primerov o normativni ureditvi in dejanskem stanju politične in družbene participacije narodnih manjšin in njihovih pripadnikov v proučevanih državah bo primerjalna študija analizirala in primerjala ob upoštevanju mednarodnih standardov in situacije v Sloveniji.
Za raziskovanje kompleksne tematike politične participacije slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov v sosednjih državah uporabljamo teoretični model, razvit kot orodje za primerjalno raziskovanje in evalvacijo družbene vključenosti, integracije in participacije narodnih manjšin in njihovih pripadnikov (Žagar 2017). Za posamezne države bomo uporabili segmente modela, ki so zanje relevantni.
(Teoretični) model družbene in politične participacije (narodnih) manjšin in njihovih pripadnikov:
I. Splošni pristopi k politični participaciji (narodnih) manjšin:
a. Formalna participacija: ustavno in zakonsko urejena in zajamčena neposredna in posredna participacija, vključno z zastopanjem in sodelovanjem v zakonodajni in izvršilni veji oblasti na različnih ravneh in v javni administraciji ter v posvetovalnih telesih in mehanizmih.
b. Neformalna participacija: neformalno vključevanje (po navadi na podlagi specifičnih politik, dogovorov in odločitev) v politične procese in odločanje; lobiranje;
c. Politične stranke, gibanja, organizacije in asociacije/društva: (i) Vključevanje v večinske politične stranke, (ii) Manjšinske politične stranke, (iii) Druge oblike družbenih in političnih asociacij in organizacij, (iv) Organizirane aktivnosti in gibanja.
d. (Neo)korporativni pristopi, dogovori, telesa, procesi in mehanizmi (zlasti v obliki posvetovanj in posvetovalnih teles, ki vključujejo relevantne družbene in politične akterje, vključno s sindikati, s katerimi je mogoče vplivati na odločanje).
e. Konsociativni dogovori in rešitve: sporazumi o soodločanju in delitvi oblasti med elitami, ki so lahko pravno določeni in urejeni in/ali neformalni.
f. Temeljna načela: človekove pravice in demokracija, enakopravnost, enakost in pravičnost, nediskriminacija, omejena vladavina večine, posebne pravice in varstvo manjšin, vključevanje in integracija (politike.
g. Specifični sistemi in mehanizmi manjšinskega varstva (na vseh ravneh), utemeljeni na posebnih pravicah manjšin.
II. Koncepti, tipi in mehanizmi politične participacije (narodnih) manjšin:
a. Volitve in volilni sistemi:
i. Rezervirani sedeži za pripadnike manjšin, ki predstavljajo neposredno zastopstvo v zakonodajnih in predstavniških telesih na različnih ravneh ter so običajno izvoljeni na posebnih manjšinskih listah ali v posebnih manjšinskih volilnih enotah (npr. v državah z večinskim volilnim sistemom);
ii. Posebni, nižji volilni prag za manjšine ali posebne kvote, ki zagotavljajo izvolitev in nadproporcialno zastopanost manjšin;
iii. Minimalne kvote manjšinskih pripadnikov na volilnih listah (večinskih) političnih strank (lahko z obveznostjo, da morajo biti ti uvrščeni na mesta, ki omogočajo njihovo izvolitev);
iv. Formalno ne obstajajo posebne manjšinske kvote ali volilni pragovi, obstaja pa neformalni dogovor ali pripravljenost (vsaj nekaterih) večinskih političnih strank, da na svoje volilne liste vključijo določen delež ali število kandidatov, pripadnikov manjšin.
b. Politični procesi in stranke:
i. Vključitev in sodelovanje manjšinskih politikov in predstavnikov v (večinskih) političnih strankah, skladno z njihovimi statuti in programi ali na podlagi posebnih dogovorov in politik; interna pravila lahko določijo (minimalne) kvote za pripadnike narodnih in drugih manjšin;
ii. Medstrankarsko sodelovanje in konsenz o zadevah, povezanih z manjšinami in pomembnih zanje;
iii. Manjšinske politične stranke in njihovo sodelovanje v političnem življenju in procesih, vključno z volitvami.
c. Posebni postopki odločanja, vključno z manjšinskim vetom in obveznimi ali svetovalnimi mnenji manjšinskih institucij, organizacij in/ali predstavnikov ali skupna posvetovalna telesa, določena in urejena z zakoni, da se zagotovi njihova potrebna stabilnost, ali vsaj s političnimi dogovori.
d. Vključevanje manjšinskih predstavnikov in elit v oblikovanje politik in odločanje z različnimi, formalnimi in/ali neformalnimi (neo)korporativističnimi ali konsociativnimi dogovori in/ali telesi in institucijami na vseh ravneh oblastnega odločanja v različnih kontekstih in okoljih.
e. Afirmativna akcija in drugi afirmativni ukrepi, ki pospešujejo vključevanje in integracijo manjšin in njihovih pripadnikov (ki jih včasih opisujejo kot akcije in politike »pozitivne diskriminacije«).
f. Vsaj proporcialno ali nadproporcionalno zaposlovanje (npr. kvote) pripadnikov manjšin v javnem in zasebnem sektorju, posebej v državni administraciji in javnih institucijah.
g. Monitoring situacije, položaja in statusa manjšin in njihovih pripadnikov – prek internih in eksternih mehanizmov.
h. (Manjšinske) avtonomije, zlasti različne oblike samouprave in upravljanja na različnih ravneh, od lokalne do nacionalne:
i. Formalne in neformalne avtonomije:
1. Pravne podlage in okviri: (a) Ustavne, (b) Zakonske, (c) Politične, (d) Družbeno soglasje, najpogosteje neformalno (npr. civilna družba, samouprava na področjih kulture, izobraževanja, športa, itd.).
2. (Teritorialni in funkcionalni) obseg, meje in okviri avtonomije.
3. Vsebine in področja (manjšinske) avtonomije.
ii. Teritorialne avtonomije: (1) Federalizem (ustavni), (2) Regionalizem (ustavni ali zakonski).
iii. Ne-teritorialne avtonomije:
1. Funkcionalne in osebne/individualne avtonomije, temelječe na pravu in/ali (formalnih ali neformalnih) političnih dogovorih, kadar je mogoče na podlagi družbenega konsenza.
2. Kulturna avtonomija, temelječa na zakonu in/ali političnem dogovoru. (Žagar 2017, 16-18)
Cilji projekta, študij primerov in primerjalne analize so raziskati zgodovinski razvoj in specifično situacijo v posamezni državi, katere oblike, načini in vrste politične participacije slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov obstajajo v posamezni državi ter kako so pravno urejeni, kako učinkoviti so različne oblike in načini za uresničevanje potreb in interesov manjšin in njihovih pripadnikov ter v kolikšni meri zagotavljajo njihovo vključevanje, integracijo in enakopravnost. Tako bomo ugotavljali tudi razkorak med normativnim in dejanskim v proučevanih državah. Študije primerov bodo služile kot podlaga za primerjalno študijo. Raziskovalni projekt in njegove rezultate bomo znanstveni in širši javnosti predstavili, kot kasneje navajamo v delovnem sklopu (DS8) o diseminaciji.
Ugotavljamo, da kljub relevantnosti in aktualnosti raziskovane tematike sistematičnih in celovitih raziskav o politični participaciji narodnih manjšin in njihovih pripadnikov v tem delu Evrope ni bilo.
2. Pregled in analiza dosedanjih raziskav in relevantne literature
O politični participaciji nasploh in njeni vlogi v demokratičnih družbah obstaja ogromno objav, vključno z monografijami, precej manj pa jih je o politični participaciji narodnih manjšin in njihovih pripadnikov. Med novejšimi, ki obravnavajo participacijo manjšin, omenjamo posebno številko revije Razprave in gradivo/Treatises and Documents (78, 2017) o situaciji v srednji Evropi ter študije o situaciji v Sloveniji in participaciji slovenskih manjšin v sosednjih državah (npr. Brezigar et al 2018; Jesih 1985; Žagar 2005; itd.). Aktualnost in pomen politične participacije (narodnih) manjšin v Evropi potrjujejo raziskave primerov Belgije (Wauters et al 2011), srednjeevropskih držav (Lantschner 2009), Nemčije (Street 2014), Nizozemske (Zwan et al. 2018) in držav naslednic nekdanje Jugoslavije (Bieber 2008; Kirbiš et al., 2012) ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.1
Od objav sodelavcev projekta, poleg že navedenih, omenjamo monografije Zaire Vidau (2015) o upravljanju jezikovne različnosti v javni upravi v deželi Furlaniji Julijski krajini, Borisa Jesiha (2010) o politični participaciji koroških Slovencev, Matjaža in Vladimirja Klemenčiča (2010) o koroških Slovencih v drugi avstrijski republiki ter objavo Matjaža Klemenčiča (2018) o »gnilem kompromisu« leta 2011, ki obravnava tudi politično participacijo na lokalni in deželni ravni.
Za zgodovinski pregled razvoja politične participacije slovenske manjšine v Avstriji sta pomembna delo Dušana Nećaka (1982) in publikacija Kärnten Dokumentation (Apovnik et al 1992) o možnem javno-pravnem avtonomnem zastopstvu koroških Slovencev. Ureditev in uresničevanje politične participacije narodnih manjšin in njihovih pripadnikov, ki bi poleg sodelovanja v političnem odločanju omogočala izražanje manjšinske pripadnosti in notranje pluralnosti in raznolikosti manjšin na vseh ravneh – od občinske do državne (Stainer-Hämmerle et al 2012), sta bistvena za njihovo polno in enakopravno vključevanje in integracijo (Žagar 2017). Pelinka (2020) opredeljuje avstrijski politični sistem kot »sistem manjšin za manjšine in proti manjšinam«, v katerem odločajo »politične manjšine v imenu [narodnih/etničnih] manjšin« in »interesu manjšin«, druga manjšine, vključno s slovensko, pa so izključene. V demokracijah bi moralo politično odločanje temeljiti na enakopravnem vključevanju in sodelovanje vseh – posameznikov in skupin, vključno z narodnimi in drugimi manjšinami, ki želijo širok konsenz. Zato bi morali vladajoči režimi in koalicije v demokratične strukture in procese vključiti tudi predstavnike manjšin.
Slovenci v Avstriji so bili zlasti od sredine sedemdesetih let dvajsetega stoletja aktivni v političnem življenju na vseh ravneh, zato je bilo – večinoma na listah večinskih strank izvoljenih – večje število županov občin na dvojezičnem območju Koroške iz manjšinskih vrst. Kljub temu, da ne obstajajo mehanizmi, ki bi zagotavljali izvolitev predstavnikov slovenske manjšine, so bili Slovenci izvoljeni v koroški deželni zbor in avstrijski zvezni parlament. (Klemenčič et al 2010; Jesih 2010) Na volitvah leta 2009 (Hren 2009) je bil npr. kot prvi župan Enotne liste (EL – Stranka Enotna lista/Einheitsliste), ki se označuje za »svetovnonazorsko odprto zbirno stranko slovenske narodne skupnosti, ki je kot regionalna stranka južnokoroškega prostora odprta tudi za pripadnike večinskega naroda, ki podpirajo vsebinski program EL« ter ima vsebinska težišča na jezikovni, regionalni in sosedski politiki, izvoljen Franc-Jožef Smrtnik. Leta 2015 je bil Smrtnik ponovno izvoljen, županski mandat v Globasnici/ Globasnitz pa je na listi EL dobil Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Uspešni primeri manjšinskega zastopstva so volilni skupnosti Straja vas/Hohenthurn v Ziljski dolini (Janko Zwitter, Daniel Mešnik, itd.) in »Team Kramer« v Dobrli vasi/Eberndorf (Štefan Kramer) ter izvolitve občinskih svetnikov. (npr. Info liste EL) Ponekod se protagonisti večinskih strank združujejo, da bi preprečili izvolitev slovenskih kandidatov. Projekt bo analiziral, kako so bili izvoljeni pripadniki slovenske manjšine v oblastne institucije in na funkcije na vseh ravneh, kako so bili imenovani v posvetovalna telesa in kako izvoljeni/imenovani predstavniki in funkcionarji delujejo.
Slovenska manjšina na Hrvaškem je nadpovprečno izobražena in najstarejša manjšina (po starosti pripadnikov) v državi. Pripadniki manjšine živijo na območjih, kjer so tveganja za revščino majhna. Dosedanje raziskave so pokazale, da so politično neaktivni in apolitični (Riman et al 2020). Podatki kažejo, da se število Slovencev na Hrvaškem zmanjšuje: takoj po razpadu SFRJ zaradi selitve v Slovenijo, zdaj predvsem zaradi demografskih in naravnih dejavnikov (nizka rodnost, staranje, smrtnost). Leta 1990 so Slovenci postali ena od dvaindvajsetih narodnih manjšin navedenih v Ustavi Republike Hrvaške (1990); njihov položaj in pravice so urejeni v Ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin (2002), ki je bil sprejet v procesu priključevanja Hrvaške Evropski uniji in v področnih zakonih. Slovenski manjšini je zagotovljena pravica do politične participacije, kot jo imajo tudi ostale ustavno priznane manjšine. Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem na lokalni ravni lahko sooblikujejo politiko prek svetov in svojih predstavnikov na ravni mesta/občine/županije (Zakon o volitvah predstavniških teles v enotah lokalne samouprave, 2001), v XII. volilnem okraju pa – skupaj z ostalimi manjšinami v njem – lahko izvolijo poslanca v Saboru (Zakon o volitvah poslancev v hrvaški sabor, 1999), vendar do zdaj slovenski kandidat še ni bil izvoljen. Že drugi mandat zapored Slovence na Hrvaškem predstavlja Ermina Lekaj Prljaskaj, pripadnica albanske manjšine, ki nima stikov s pripadniki slovenske manjšine. Leta 2020 je bila kot prva pripadnica slovenske manjšine v Sabor izvoljena Barbara Antolić Vupora na listi večinske stranke SDP. Neaktivnost in apolitičnost Slovencev sta na lokalni ravni vidni tudi na volitvah 2019, ko je bilo od možnih 40 svetov in predstavnikov slovenske manjšine izvoljenih le 22 (Riman et al 2020). Razen študije za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, katere izsledki so objavljeni (Riman et al 2020), v zadnjih desetletjih ni bilo sistematičnega raziskovanja politične participacije Slovencev na Hrvaškem, ampak so o njej le spotoma pisali nekateri slovenski in hrvaški raziskovalci (npr. Kržišnik Bukić 2006; Josipovič et al 2014, 29-47; Medvešek et al 2018, 188-191).
Za varstvo in položaj slovenske manjšine v Italiji, sta bili ključni leti 2001, ko je bil sprejet državni Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini št. 38 z dne 23. februarja 2001, in 2007, ko je bil sprejet deželni Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine št. 26 z dne 16. novembra 2007 za uresničevanje državnega zakona. V skladu s 6. členom italijanske ustave, ki uvaja načelo zaščite jezikovnih manjšin, evropskim in mednarodnim pravom ter z državnim Zakonom o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin št. 482 z dne 15. decembra 1999 navedena zakona urejata temeljne pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji ter ji zagotavljata kulturno avtonomijo, ki je osredotočena predvsem na javno rabo slovenskega jezika, na izobraževalni sistem (s slovenskim učnim jezikom in dvojezični) in na avtonomno organizacijsko strukturo na kulturnem in gospodarskem področju. Pravni okvir ustvarja pogoje za obstoj in razvoj manjšinske skupnosti. V tržaški pokrajini, ki jo je med letoma 1945 in 1954 v sodelovanju z italijansko državo upravljala angloameriška zavezniška uprava, znana kot Cona A, je prej Posebni statut Londonskega sporazuma iz leta 1954 Slovenski manjšini zagotavljal: pravico do lastnih civilnih in političnih organizacij za ohranjanje in razvoj svojega jezika in kulture, pravico do šol s slovenskim učnim jezikom, do rabe slovenščine v odnosih z javno in sodno upravo ter do medijev v slovenskem jeziku. (Stranj 1992; Troha 2003; Zobec 2017) Delno so te pravice razširili na goriško pokrajino. V videmski pokrajini, kjer slovensko prebivalstvo živi v občinah Nadiških dolin, Terskih dolin, Rezije in Kanalske doline, je manjšinsko zaščito uveljavil šele zakon 38/2001.
Politični predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so bili redno izvoljeni v italijanski parlament, deželni svet Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ter pokrajinska in občinska telesa (tudi v funkciji županov in odbornikov), vendar njihova izvolitev ni zakonsko zajamčena. Izjemo predstavlja volilni zakon Avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine št. 17 z dne 18. junija 2007, ki na podlagi 12. člena avtonomnega statuta predvideva znižan volilni prag za izvolitev kandidata slovenske etnične stranke Slovenske skupnosti. Tudi Zaščitni zakon 38/2001 (Določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini) ne vsebuje posebnih predpisov o izvolitvi slovenskih političnih predstavnikov v različna politična telesa in organe. V svojem 26. členu predvideva splošno priporočilo, naj volilna zakonodaja o izvolitvi senatorjev in poslancev v rimski parlament vsebuje določila, ki olajšajo izvolitev slovenskih kandidatov.
Znotraj slovenske manjšine v Italiji obstaja politični in ideološki pluralizem. Tradicionalno so se Slovenci istovetili zlasti s strankami z levim in levosredinskim predznakom ter stranko Slovenska skupnost, ki se opredeljuje kot zbirna stranka pripadnikov slovenske manjšine, od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se slovenski kandidati vključujejo tudi v desno usmerjene stranke. Družbeno-politično okolje se je v zadnjem desetletju temeljito spremenilo na ravni političnih idej (Bogatec 2019, Brezigar et al 2018 & 2020), volilnih izbir (Bogatec 2019, Brezigar et al 2018 & 2020), narodne identitete in demografije (Jagodic 2017) ter zaradi pravnih in upravnih sprememb, ki jih je uvedla Italija, ne da bi na to slovenska skupnost lahko (neposredno) vplivala. Vse to zmanjšuje možnosti izvolitve slovenskih kandidatov v različna politična telesa na krajevni, deželni in državni ravni. Z ukinitvijo pokrajin v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini leta 2016 je bilo ukinjeno slovensko izvoljeno politično predstavništvo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Leta 2020 je Italija z ustavno reformo bistveno zmanjšala število izvoljenih predstavnikov v parlament, kar ob odsotnosti učinkovitih pravnih in družbeno-političnih mehanizmov na naslednjih državnih volitvah lahko ogrozi izvolitev političnega predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.
Politična participacija slovenske manjšine na Madžarskem vključuje ravni od lokalne, prek lastne manjšinske samouprave, ki predstavlja specifično vrsto manjšinske avtonomije, do državne ravni, ki jo predstavlja institut (manjšinskega) zagovornika v madžarskem parlamentu. Poleg povezanosti in dobrega sodelovanja lokalne in manjšinske/narodnostne samouprave, tudi z izvoljenimi župani izmed pripadnikov slovenske manjšine, je za Slovence na Madžarskem posebej pomembno delovanje zagovornika, ki uspe vplivati na nekatere politične odločitve, čeprav nima pravice do glasovanja. Pomembno je, da predloge zagovornika vsaj občasno upoštevajo tudi posamezna ministrstva in drugi državni organi, zlasti ko gre za zadeve, povezane z manjšinskim varstvom. (npr. Ružič 2015) Ob krepitvi vloge in moči zagovornika se zastavlja vprašanje, kako takšen razvoj vpliva na ostale ravni in dejavnike, kot sta manjšinska samouprava in Zveza Slovencev, krovna civilnodružbena organizacija. Na položaj slovenske manjšine in njeno politično participacijo vpliva tudi dvostranski Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (npr. Komac et al 2018).
Pri pregledu politične participacije manjšin ne moremo mimo mednarodnih dimenzij, ki jih opredeljujejo mednarodne organizacije (npr. Svet Evrope, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), vključiti pa moramo še ukrepe in aktivnosti Evropske unije in držav članic EU ter drugih držav. Tako omenjamo proučevanje v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Rath 1983; Uhlaner et al 1987), po koncu hladne vojne in zlasti po letu 2000, ko se raziskovanje manjšinske politične participacije še okrepi (Crowley 2001; OHCHR 2009; Kaya 2013; Žagar 2017). To lahko pojasnimo tako, da so manjšine postale pomemben del razumevanja celotnega upravljanja (governance) med državami, v mednarodnih odnosih in v diplomaciji (Kemp 2001; Feldman 2005; Kastoryano 2010).
2.1. Raziskovalni pristopi in metodologija
Interdisciplinarni in medinstitucionalen raziskovalni projekt, ki vključuje raziskovalce iz družboslovja in humanistike ter povezuje nekaj ključnih institucij, ki se v Sloveniji in sosednjih državah ukvarjajo z etničnimi in manjšinskimi študijami in raziskovanjem politične participacije, je zasnovan kot povezana serija študij primerov in primerjalnih študij. Raziskovanje izjemno kompleksnih in dinamičnih pojavov in konceptov, kot je politična participacija manjšin in njihovih pripadnikov, smo zasnovali na pristopih metodološkega pluralizma, v katerih združujemo disciplinarne, multidisciplinarne in interdisciplinarne raziskovalne pristope in metodologije (della Porta et al 2008), uveljavljene v družboslovju in humanistiki, zlasti v pravu, politologiji, sociologiji in zgodovinopisju, hkrati pa razvijamo nove pristope in metode, optimalno prilagojene raziskovanim pojavom. Od raziskovalnih metod in tehnik načrtujemo uporabo naslednjih: študije primerov in primerjalna študija; zbiranje, urejanje in analiza literature, virov (vključno s spletnimi), dokumentov, obstoječih raziskovalnih projektov in baz podatkov, medijskih in internetnih objav; arhivsko delo in kabinetno raziskovanje, empirično terensko raziskovanje, vključno z opazovanjem (z in brez udeležbe), obiski pri ključnih organizacijah, institucijah in posameznikih, razgovori in (zlasti pol-strukturiranimi) intervjuji, po potrebi z anketami in panelnimi razpravami ter mogoče tudi s SWOT analizo in razpravo.
V okviru dela in raziskovanja v arhivih načrtujemo obiske nacionalnih, regionalnih/deželnih in drugih arhivov v proučevanih državah ter pregled in analizo medijskega (zlasti časopisnega) in drugega gradiva, ki ga hranijo Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Narodna in študijska knjižnica (NŠK) v Trstu ter Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (SZI).
V okviru terenskega dela načrtujemo obiske relevantnih manjšinskih institucij, organizacij in asociacij, izbranih enot lokalne samouprave, kjer živijo pripadniki slovenskih manjšin in uresničujejo svojo politično participacijo, in njihovih institucij ter izbranih oblastnih institucij na drugih ravneh (npr. dežela, pokrajina, država), v katerih so delovali ali delujejo izvoljeni in/ali imenovani predstavniki manjšinske skupnosti v proučevanih državah. Začetni seznam obiskov in lokacij terenskega dela bomo določili na podlagi znanih podatkov, predhodnega raziskovanja in obstoječih stikov z manjšinskimi predstavniki v proučevanih državah ter ga bomo širili na podlagi rezultatov našega raziskovanja. Krog intervjuvancev (npr. članov in funkcionarjev manjšinskih organizacij, občinskih svetnikov, županov, predstavnikov v predstavniških telesih na deželni/pokrajinski in nacionalni ravni) ter institucij in posameznikov za anketiranje bomo skladno z razpoložljivimi sredstvi širili po metodi »snežene kepe«.
3. Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta
Namen projekta je s predstavljenimi raziskovalnimi pristopi, metodami in tehnikami celovito in poglobljeno raziskati politično participacijo slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov na vseh ravneh (od lokalne do nacionalne) v sosednjih državah R Slovenije, v republikah Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski. V pregledu zgodovinskega razvoja manjšinske politične participacije v posamezni državi bomo podrobneje proučevali obdobje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začel helsinški proces Konference (KEVS/CSCE) / Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE/OSCE), ki pomeni zgodovinsko prelomnico v razvoju evropskega manjšinskega varstva. Upoštevali bomo tudi specifične zgodovinske mejnike v posameznih državah (npr. Osimski sporazumi (1975) za Italijo, Zakon o narodnostnih skupnostih v Republiki Avstriji (1976), politična tranzicija na Hrvaškem in Madžarskem, itd.). Osrednjo pozornost namenjamo raziskovanju obdobja po samostojnosti Slovenije. Terensko raziskovanje bo osredotočeno na aktualni trenutek, dogajanja in razvoj politične participacije slovenskih manjšinskih skupnosti in njihovih pripadnikov v proučevanih državah.
Posebej nas zanima, kako sta politična participacija in delovanje izvoljenih in/ali imenovanih pripadnikov manjšin vplivala na položaj in status manjšin in njihovih pripadnikov v posamezni državi ter kako in koliko sta prispevala k njihovi boljši družbeni vključenosti, integraciji in participaciji na vseh področjih življenja. Zato kot izhodišče in okvir za naše raziskovanje najprej analiziramo ustavni in pravni okvir in ureditev manjšinskih pravic in politične participacije manjšin in njihovih pripadnikov, volilno zakonodajo in sistem ter manjšinsko politiko v proučevanih državah, s primerjalno analizo pa tudi podobnosti in razlike med njimi. Na podlagi teoretičnega modela (politične) participacije manjšin (Žagar 2017) bomo ugotovili, katere možnosti in modeli v posameznih državah obstajajo in kako se uresničujejo. Raziskovali bomo politično organiziranje in delovanje manjšin in njihovih pripadnikov v proučevanih državah, vlogo manjšinskih struktur, asociacij, organizacij (vključno s krovnimi) in institucij, (so)delovanje pripadnikov manjšin v večinskih političnih strankah, pa tudi v manjšinskih strankah in (volilnih) listah, konkretne volilne procese in delovanje izvoljenih in/ali imenovanih predstavnikov na vseh ravneh (npr. lokalna samouprava; regionalne oblasti oz. dežele; nacionalna raven). Poleg participacije manjšin in njihovih pripadnikov v izvršilni in zakonodajni oblasti bomo raziskovali oblike manjšinske samouprave in avtonomije v posameznih državah, sodelovanje v različnih posvetovalnih telesih na vseh ravneh ter delovanje civilno-družbenih organizacij manjšinskih skupnosti, ki se vključujejo v politične procese. Na podlagi zbranih podatkov in raziskovalnih rezultatov bomo ugotavljali razkorak med normativnim (pravni in politični okvir, razglašena načela) in stvarnim, dejanskim položajem in situacijo manjšin. Študije primera posameznih držav bomo dopolnili s primerjalno analizo, ki bo predstavila, analizirala, komentirala in ovrednotila podobnosti in razlike. V primerjalno analizo bomo vključili tudi Slovenijo, če bodo razpoložljiva sredstva to dopuščala.
Cilj raziskovanja politične participacije slovenskih manjšin in njihovih pripadnikov v sosednjih državah je ugotoviti, kakšne so oblike in načini te participacije, kako učinkoviti so različne oblike in načini za uresničevanje potreb in interesov manjšin in njihovih pripadnikov ter v kolikšni meri zagotavljajo njihovo vključevanje, integracijo in enakopravnost. Raziskovanje bo potekalo v delovnih sklopih (DS), ki jih bodo koordinirali nosilci, v njih pa bomo sodelovali glede na raziskovalne interese in potrebe raziskovanja vsi člani projektne skupine, izjemoma lahko tudi zunanji sodelavci. Naša delovna hipoteza je, da politična participacija manjšin in njihovih pripadnikov, zlasti kadar so pri tem uspešni, prispeva k njihovemu boljšemu vključevanju, integraciji, enakopravnosti in participaciji na vseh področjih. Za testiranje te hipoteze postavljamo raziskovalna vprašanja – tako splošna, ki jih navajamo na tem mestu in jih preverjajo vsi DS, kot specifična vprašanja, navedena v posameznih DS. Splošna raziskovalna vprašanja za vse študije primerov in primerjalno študijo so:
- Kakšna sta normativni okvir in pravna ureditev politične participacije slovenske manjšine in njenih pripadnikov v državi? Kateri splošni pristopi so uveljavljeni v specifičnem okolju?
- Kateri koncepti, tipi in mehanizmi ter kanali politične participacije (narodnih) manjšin obstajajo? Ali je v državi uveljavljena kakšna oblika (manjšinske) avtonomije?
- Kako je narodna manjšina v okolju organizirana in kako uresničuje svojo politično participacijo?
- Ali v okolju obstaja manjšinska politična stranka in/ali volilna lista? Kako deluje?
- Kako se pripadniki manjšine vključujejo v večinske stranke in ali te omogočajo njihovo izvolitev?
- Kako izvoljeni in/ali imenovani pripadniki manjšin v oblastnih in svetovalnih institucijah na vseh ravneh (lokalna samouprava, regije, pokrajine, dežele, državna raven) delujejo in kako uresničujejo manjšinske interese ter kako vplivajo na politično odločanje? Kako poteka komunikacija z njihovimi volivci in njihovo manjšinsko skupnostjo? Katere probleme zaznavajo? Kakšna je v konkretnih primerih njihova vloga? Kakšna je njihova demografska in socialna struktura?
- Kako politična participacija manjšine in njenih pripadnikov prispeva k uresničevanju pravic, boljši vključenosti, integraciji in participaciji na vseh področjih življenja? Ali obstajajo pozitivne prakse?
- Kakšen je razkorak med normativnim (političnim in pravnim okvirom) in stvarnim?
- Kaj je vsebina aktualnih razprav o politični participaciji manjšine in njenem prihodnjem razvoju?
DS1: Vodenje in upravljanje TRP; Nosilec: Mitja Žagar; Meseci: 1-36 + poročilo
- Vodja projekta bo organiziral in koordiniral delo raziskovalcev, nosilcev DS in DS, izvedbo dogodkov in prireditev skladno z načrtom dela in proračunom TRP, skrbel za pretok informacij in redno komunikacijo ter skliceval sestanke (na začetku, med TRP najmanj dvakrat letno, ob izteku) za dogovor o delu, nalogah in metodoloških vprašanjih ter za sprotno evalvacijo in obravnavo tveganj.
- Vodja skrbi za redno vsebinsko poročanje, vključno z zaključnim poročilom TRP skladno s pogodbo z ARRS in predpisi ter za komunikacijo s financerjem.
- Nosilci DS, določeni zaradi lažje izvedbe in boljše koordinacije dela, koordinirajo delo in skrbijo za uresničitev načrta dela, predvidenih rezultatov in ciljev v okviru DS ter poročajo vodji TRP.
- INV kot prijavitelj skrbi za finančno-administrativno podporo TRP, vključno s pripravo zahtevkov in finančnih poročil skladno s pravili in navodili ARRS.
Načrtovani rezultati: realiziran TRP v skladu s pogodbo, časovnico in proračunom; vmesna poročila in zaključno poročilo o TRP.
DS2: Metodologija, teorija, koncepti in modeli; Nosilec: Mitja Žagar; Meseci: 1-36
- Priprava (M: 1-3), koordinacija, evalvacija in razvoj metodoloških pristopov, raziskovalnih metod in tehnik kot podlag za delo DS ter izvedbo študij primerov in primerjalne študije. Razvoj metodoloških podlag in vprašanj za intervjuje in anketne vprašalnike. Razreševanje metodoloških vprašanj. (M: 1-36)
- Analiza in preverjanje obstoječe teorije ter sočasni razvoj teorije, konceptov in delovnih definicij ter teoretičnih modelov kot podlag za delo in raziskovanje v TRP. (M: 1-36)
- Pregled, analiza, evalvacija in interpretacija raziskovalnih rezultatov DS in TRP, študij primerov in primerjalne študije ter zbranih primarnih podatkov. (M: 6-36)
- Priprava priporočil in pregled ugotovljenih dobrih praks. (M: 12-36)
Načrtovani rezultati: razvoj teorije (zlasti konceptov in teoretičnih modelov) in metodologije; interpretacija in evalvacija raziskovalnih rezultatov; gradivo za poročila, zlasti zaključno poročilo TRP; priporočila in pregled dobrih praks.
V okviru posameznih DS (DS3: Avstrija, DS4: Hrvaška, DS5: Italija in DS6: Madžarska) bomo v študijah primera sistematično in z usklajenimi raziskovalnimi pristopi, metodami in tehnikami, izhajajoč iz predstavljenega teoretičnega modela politične participacije manjšin obravnavali politično participacijo slovenske manjšine in njenih pripadnikov v proučevani državi po naslednjih tematskih sklopih:
- Predstavitev manjšine, njenega položaja in statusa, notranje pluralnosti in raznolikosti, vključno z ideološkimi in političnimi preferencami.
- Zgodovinski pregled razvoja, ključnih mejnikov, značilnosti in narave politične participacije.
- Pregled in analiza veljavne normativne ureditve politične participacije manjšine.
- Pregled in analiza organiziranosti in delovanja manjšine.
- Aktualni pregled, analiza in evalvacija politične participacije manjšine in njenih pripadnikov, zlasti izvolitve in delovanja izvoljenih in/ali imenovanih predstavnikov in funkcionarjev iz vrst manjšine v oblastnih in posvetovalnih telesih na vseh ravneh (lokalna, regionalna/pokrajinska/deželna, državna/zvezna) ter ugotavljanje pričakovanih trendov razvoja na podlagi splošnih in specifičnih raziskovalnih vprašanj.
- Razkorak med normativnim in stvarnim pri uresničevanju politične participacije manjšine.
- Pregled problemov in pozitivnih praks, interpretacija raziskovalnih rezultatov in ocena stanja.
- Morebitni predlog priporočil za boljše delovanje in razvoj manjšinske politične participacije.
DS3: Študija primera: Avstrija; Nosilec: Matjaž Klemenčič; Meseci: 2-33
Na podlagi navedenih raziskovalnih pristopov in metod ter teoretskih izhodišč bo študija primera politične participacije slovenske manjšine in njenih pripadnikov v Avstriji na podlagi kabinetnega, arhivskega in terenskega raziskovanja obsegala vse navedene segmente in tematske sklope ter dodatno vprašanje: Kakšen je bil vpliv kompromisa leta 2011 na manjšino in njen položaj?
Metode: analiza dokumentov in virov, vključno z arhivskimi; analiza diskurza; terensko in empirično raziskovanje (opazovanje, obiski, intervjuji, razgovori, paneli).
Načrtovani rezultati: študija primera; pregled pozitivnih praks; znanstvene objave v revijah/monografijah.
DS4: Študija primera: Hrvaška; Nosilka: Barbara Riman; Meseci: 2-33
Na podlagi navedenih raziskovalnih pristopov in metod ter teoretskih izhodišč bo študija primera politične participacije slovenske manjšine in njenih pripadnikov na Hrvaškem na podlagi kabinetnega, arhivskega in terenskega raziskovanja obsegala vse navedene segmente in tematske sklope ter naslednji dodatni raziskovalni vprašanji:
- Zakaj so pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem apolitični in niso politično aktivni?
- Ali bi bolj aktivna vloga v politiki vplivala na njihov položaj?
Metode: analiza dokumentov in virov, vključno z arhivskimi; analiza diskurza; terensko in empirično raziskovanje (opazovanje, obiski, intervjuji, razgovori, paneli).
Načrtovani rezultati: študija primera; pregled pozitivnih praks; znanstvene objave v revijah/monografijah.
DS5: Študija primera: Italija; Nosilka: Zaira Vidau; Meseci: 2-, 33
Na podlagi navedenih raziskovalnih pristopov in metod ter teoretskih izhodišč bo študija primera politične participacije slovenske manjšine in njenih pripadnikov v Italiji na podlagi kabinetnega, arhivskega in terenskega raziskovanja obsegala vse navedene segmente in tematske s, klope ter naslednja dodatna raziskovalna vprašanja:
- Zakaj so zakonsko zajamčeni mehanizmi in orodja politične participacije šibki in neučinkoviti?
- Zakaj in kako so administrativne in ustavne reforme v Italiji v zadnjih petih letih povzročile trend manjšanja števila slovenskih izvoljenih političnih predstavnikov na krajevni in državni ravni?
- , , Kako identitetne, demografske in ideološke spremembe med slovenskimi volivci zmanjšujejo možnosti izvolitve slovenskih kandidatov v različna politična telesa na krajevni in državni ravni?
Metode: analiza dokumentov in virov, vključno z arhivskimi; analiza diskurza; terensko in empirično raziskovanje (opazovanje, obiski, intervjuji, razgovori, paneli).
Načrtovani rezultati: študija primera; pregled pozitivnih praks; znanstvene objave v revijah/monografijah.
DS6: Študija primera: Madžarska; Nosilec: Boris Jesih; Meseci: 3-33
Na podlagi navedenih raziskovalnih pristopov in metod ter teoretskih izhodišč bo študija primera politične participacije slovenske manjšine in njenih pripadnikov na Madžarskem na podlagi kabinetnega, arhivskega in terenskega raziskovanja obsegala vse navedene segmente in tematske sklope ter naslednji dodatni raziskovalni vprašanji:
- Kakšna sta odnos in sodelovanje med institutom zagovornika manjšinskih pravic v parlamentu in manjšinske samouprave?
- Kako na položaj slovenske manjšine in njenih pripadnikov ter njihovo politično participacijo vpliva dvostranski Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji?
Metode: analiza dokumentov in virov, vključno z arhivskimi; analiza diskurza; terensko in empirično raziskovanje (opazovanje, obiski, intervjuji, razgovori, paneli).
Načrtovani rezultati: študija primera; pregled pozitivnih praks; znanstvene objave v revijah/monografijah.
DS7: Primerjalna študija in mednarodni okvir; Nosilec: Boštjan Udovič; Meseci: 18-36
Z usklajenimi raziskovalnimi pristopi, metodami in tehnikami, izhajajoč iz teoretičnega modela politične participacije manjšin in na podlagi študij primerov Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske bo primerjalna študija, ki bo vključevala tudi primerjavo s Slovenijo, obsegala:
- Pregled, analizo in primerjavo raziskovalnih podatkov in rezultatov iz študij primerov, ki bo poudarila, ocenila in interpretirala podobnosti in razlike pri posameznih državah, kar zadeva:
o Položaj in status, notranje pluralnosti in raznolikosti manjšinskih skupnosti;
o Zgodovinski razvoj politične participacije manjšin;
o Normativne okvire in ureditev politične participacije manjšin;
o Organiziranost, notranjo strukturiranost in delovanje manjšine;
o Aktualno stanje politične participacije manjšine in perspektive razvoja;
o Pregled problemov in pozitivnih praks;
o Razkorak med normativnim in stvarnim.
- Oceno stanja in perspektiv razvoja z gledišča mednarodne skupnosti in mednarodnih odnosov.
- Predloge za prihodnje raziskovanje politične participacije manjšin v Evropi.
- Predloge priporočil odločevalcem na vseh ravneh ter manjšinskim skupnostim, organizacijam in institucijam za razvoj manjšinske politične participacije v posameznih državah in v Evropi.
Metode: analiza dokumentov in virov, vključno z arhivskimi; analiza diskurza; analiza študij primerov.
Načrtovani rezultati: primerjalna študija; znanstvene objave v revijah/monografijah.
DS8: Diseminacija; Nosilec: Mitja Žagar; Meseci: 1-36
Za diseminacijo informacij o projektu in o njegovih raziskovalnih rezultatih načrtujemo različne aktivnosti in uporabo različnih kanalov, ki omogočajo doseganje specifičnih ciljnih publik, med katerimi navajamo:
- Spletno predstavitev TRP na spletni strani INV
- Mreženje in stiki s pripadniki, organizacijami in institucijami slovenskih manjšin, zainteresiranimi oblastnimi in drugimi institucijami v sosednjih državah ter z zainteresiranimi institucijami in organizacijami v Sloveniji, ki bodo predstavili projekt in njegove rezultate. (M: 3-36)
- Predstavitve TRP v množičnih medijih v prispevkih, objavah in nastopih raziskovalcev, ki nastopamo v medijih (npr. Studio ob 17h na Radiu Slovenija, manjšinske oddaje, itd.), ter posredovanje informacij medijem in STA. (M: 1-36)
- Okrogle mize, panelne razprave in javni razgovori (v živo in/ali spletno) o politični participaciji manjšin, rezultatih TRP in novih znanstvenih spoznanjih, vsaj po eno v vsaki proučevani državi v okolju, kjer živi slovenska manjšina, na katere bomo povabili zainteresirane pripadnike manjšin, manjšinske organizacije in institucije ter zainteresirano javnost in institucije. (M: 18-36)
- Znanstveno publiciranje in diseminacija na znanstvenih sestankih in konferencah: znanstvene objave v domačih in tujih znanstvenih revijah ter monografskih publikacijah (M: 18-36 ter po izteku projekta, odvisno od trajanja recenzentskih postopkov); prispevki in referati na znanstvenih sestankih in konferencah ter javnih predavanjih (M: 6-36 ter po izteku projekta); priprava rokopisa znanstvene monografije in njena izdaja po zaključku TRP (M: 24-36 ter po izteku projekta)
Načrtovani rezultati: predstavitev projekta javnosti in potencialnim zainteresiranim uporabnikom; prispevki za objavo v znanstvenih revijah in monografijah; predstavitve na mednarodnih znanstvenih sestankih in konferencah; priprava in izdaja znanstvene monografije
_____________________________
1Npr.: Sejdić in Finci vs. B&H, https://hudoc.echr.coe.int/fre#{%22itemid%22:[%22001-96491%22]}
BIBLIOGRAFIJA:
Apovnik, P., Unkart, R., (ur./Eds.), (1992). Eine autonome Vertretung für die Kärntner Slowenen. Kärnten Dokumentation, Band 10. Verlag Land Kärnten, Klagenfurt.
Bašić, G. & Žagar, M. & Tatalović, S., (ur./Eds.), (2018). Multiculturalism in public policies, (Edited volumes). Academic Network for Cooperation in South-East Europe (etc.), Belgrade.
Bieber, F. (ur./Eds.), (2008). Political Parties and Minority Participation. Friedrich Ebert Stiftung Macedonia, Skopje.
Bogatec N., (2019). Politična osveščenost pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, Primorski dnevnik, 24. marec 2019, 14-15.
Brezigar, S. & Vidau, Z., (2018). Political participation of the Slovene community in Italy: a critical view of its representation and organisational structure. 1, 43–66.
Brezigar S., Vidau Z., (2020). Vloga slovenskih krovnih organizacij SKGZ in SSO pri politični participaciji Slovencev v Italiji, Razprave in gradivo/Treatises and documents: Journal of ethnic studies 84, 131–148.
Brousek, J. & Grafenauer, D. & Wutti, D. & Wintersteiner, Wds.),ur./Eds.), Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana.
Klemenčič, M., Klemenčič, V., (2010). Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik. Mohorjeva/Hermagoras, Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Laibach, Wien/Dunaj.
Komac, M. & Vizi, B., (ur./Eds.), (2018). Bilateralni sporazumi kot oblika urejanja varstva narodnih manjšin: Primer Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. l'Harmattan, Budapest.
Kržišnik - Bukić, V., (2006). O Slovencih in slovenstvu na Hrvaškem od nekdaj do danes. V/In: Munda Hirnök, K. in Ravnik, M. (ur./Eds.). Slovenci na Hrvaškem: dediščina in sedanjost. Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, 15–87.
Lantschner, E. (2009). Political Participation of Minorities in Central European Countries: The Legal Framework. Der Donauraum 49, 1–2, 69–74.
Macartney, C. A., (1934). National States and National Minorities. Oxford University Press, Humprey Milford, London.
Malloy, T. H., (2005). National Minority Rights in Europe. Oxford University Press, Oxford, New York.
Medvešek, M., & Riman, B., (2017). Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu na Hrvaškem. V: Kržišnik-Bukić, V., (ur./Ed.). Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Inštitut za narodnostna vprašanja, Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenski raziskovalni inštitut, Ljubljana, Celovec, Trst, 186–226.
Nećak, D., (1982). Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni. Borec, Ljubljana.
OHCHR (2009). Forum on minority issues – Second session: Minorities and Effective Political Participation. (https://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/MinorityIssues/SummaryChairperson2ndForum.pdf (Dostop/Accessed, 22 January 2021)).
Palermo, F. & Sabanadze, N., (ur.), (2011). Natioal Minorities in Inter-state Relations. Martinus Nijhoff Publishers, OSCE, Leiden, Boston.
Pan, C., Pfeil, B. S., (2000). Die Volksgruppen in Europa. Ein Handbuch. Braumüller, Wien.
Pelinka, A., (2020). Der notwendige Respekt vor Vielfalt. Kärnten Dokumentation, Band 36. Verlag Land Kärnten, Klagenfurt, 22-29.
Petrič, E., (1977). Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin. Obzorja, Maribor.
Riman, B. & Zver, S., (2020). Aktualna politična situacija med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem.
|