English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA






RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Ugotavljanje etnične vitalnosti na obmejnem območju ob slovensko-hrvaški meji: izbrani poselitveni prostori manjšinskih populacij
Vodja projekta: dr. Damir Josipovič (INV)
Šifra  projekta: ARRS J5-3118
Sodelavci:  dr. Barbara Riman (INV), dr. Miran Komac (INV), ), dr. Romana Bešter (R), dr. Janez Pirc (R), dr. Attila Kovács (R), dr. Sara Brezigar (UP), izr. prof. dr. Stanko Pelc (UP)
Financer: ARRS
Obdobje trajanja projekta: oktober 2021 – september 2024


Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta

Sestava raziskovalne skupine

Projekt bo izvedla multidisciplinarna ekipa raziskovalcev treh institucij v dveh državah pod vodstvom Inštituta za narodnostna vprašanja (Ljubljana), osrednje institucije za proučevanje etničnih tematik v Sloveniji. S sodelovanjem inštitutske enote v Lendavi (Prekmurje), Univerze na Primorskem (Istra) in osrednjega hrvaškega inštituta za migracije in narodnosti (Zagreb), bo projekt omogočil in zagotovil nov širok nabor podatkov, ki zadevajo različne vidike etničnosti. Na osnovi obdelave in izmenjave podatkov, izsledkov ter rezultatov analize bo znanstveno-raziskovalna skupnost končno bistveno pridobila z naborom komparativnih podatkov, ki manjkajo že od popisa 2002, in ki so drugod povsem običajna praksa (npr. Schlesvvig-Holstein, Frizija, Vojvodina, JZ Slovaška, Rutenija, V.Valonija).

Metode in program dela:

Ker zastopanost posameznih manjšin v različnih delih obmejnega prostora variira, smo pripravili tako metodološko shemo, da bomo zagotavljali zadosten zajem podatkov na terenu, da bodo numerusi podskupin zadostno visoki, statistično zanesljivi in primerni za nadaljnje analize oziroma komparacije. Terensko zbiranje podatkov bosta primarno predstavljali metodi anketnih vprašalnikov in intervjujev, katerima bo dodana metoda fokusnih skupin za poglobljeno razumevanje in soočenje različnih pogledov na vprašanje urejanja pravno-političnega statusa. Vprašanja (samo-)identifikacij lokalnega prebivalstva ne bodo omejena na kategorialno opredeljevanje, pač pa bo prebivalstvu omogočeno kompleksno izražanje svojih (etničnih, jezikovnih, verskih) pripadnosti v različnih situacijah in bo temu prilagojeno beleženje čedalje bolj razširjenih večplastnih, sestavljenih in fluidnih pripadnosti (samoopredelitev). Naslovno pojmovanje etnične (etno-lingvistične) vitalnosti, kot so jo zasnovali Giles, Harvvood, Bourhis in drugi, in kot smo pokazali v teoretskem delu, smo namreč nadgradili s kontekstualizacijo razumevanja statusnih, demografskih in institucionalno-podpornih dejavnikov, na katere potrebo je nakazal že John Edvvards v svoji monografiji Minority Languages and Group ldentity: Cases and Categories (2010: 89-90). Pri tem se bomo naslonili še na že opravljene raziskave na primerljivih obmejnih prostorih: slovensko-italijanskem, slovensko-avstrijskem in slovensko- madžarskem, kot so navedene v poglavju Tl.2. Neposreden stik z lokalnim prebivalstvom bomo v primeru omejevalnih protikoronskih ukrepov izvedli na alternativne načine (elektronsko, telefonsko, video-konferenčno, oziroma na drug način, vkolikor ne bo mogoča vzpostavitev primernih metod na daljavo).

Identifikacija območij za terensko raziskavo - ekspertni izbor vzorca

Ker v okviru predvidenih sredstev (50.000 - 100.000 EUR za manjši temeljni projekt) ni mogoče zajeti in hkrati proučiti celotno obmejno slovensko-hrvaško območje, bo projekt zajel tista podobmočja, ki so skozi daljše časovno obdobje izkazovala višje število ali višji delež manjšinskega prebivalstva. Glede na dosedanje analize in poznavanje prostorov poselitve manjšin smo v ekspertni izbor za terensko analizo vključili sedem (7) obmejnih podobmočij s 15 mikrolokacijami vzdolž celotne meje od Istre na zahodu do Prekmurja na vzhodu. Ob 10 mikrolokacijah na slovenski strani meje smo, kot kontrolne točke za zrcalno preverjanje kakovosti zbranih podatkov, uvedli 4 kontrolna podobmočja ob slovenski meji na Hrvaškem in 1 v Italiji (Tabela podobmočij in mikrolokacij). V vsaki od njih bomo izvedli najmanj 30 anket za zagotovitev spodnje meje statistične zanesljivosti, kar skupno pomeni najmanj 450 (=15x30) anket. Anketiranje bo potekalo pod nadzorom in izvedbo raziskovalcev projektne skupine v odvisnosti od njihove regije specializacije in lokacije institucije za enostaven stik s terenom, medtem ko vodenje posamične terenske raziskave prevzema najbolj usposobljeni raziskovalec za posamezni del. V smeri od zahoda proti vzhodu bodo terensko delo vodili: Sara Brezigar (UP, PEF) v nizki Istri (vključno z mikrolokacijo v Italiji kot pripadnica slovenske narodne skupnosti v Italiji) in Stanko Pelc v nizki Istri (UP, PEF),, Romana Bešter (INV) v Zgornjem Obkolpju, Miran Komac (INV) v Beli Krajini, Janez Pirc (INV v Posavju, Damir Josipovič (INV) v Posotelju in Podravju, Attila Kovacs (INV, izpostava Lendava, Prekmurje) pa v Pomurju. Na hrvaški strani meje, do katere zaradi omejevalnih protikoronskih ukrepov slovenski del ekipe morda ne bo mogel dostopati, bodo primarno izvajali raziskovalci stacionirani na Hrvaškem: Barbara Riman (INV, izpostava Reka, Hrvaška) v visoki Istri in Gorskem Kotarju; kolega s partnerske in osrednje hrvaške institucije za etnične in migracijske študije (Institut za Migracije i Narodnosti), Marina Perič Kašelj (IMIN, Zagreb, Hrvaška) in Filip Škiljan (IMIN, Zagreb, Hrvaška), pa bosta vodila terensko delo na mikrolokacijah Hum na Sutli in Štrigova. Izbrane štiri prekomejne mikrolokacije na hrvaški strani meje in ena na italijanski, bodo služile kot kontrolne točke in raziskovalni kontrapunkt za boljše razumevanje in kontekstualizacijo procesov na slovenski strani meje.

Tabela podobmočij in mikrolokacij Obmejna regija - podobmočje (od zahoda)

Mikrolokacije

1. Istra (nizka in visoka)

Sečovlje-Parecag-Seča-Piran (občina Piran), Dolina (občina Dolina - ITA), Rupa-Šapjane, Lipa-Lisac-Klana (občina Matulji - HRV)

2. Zgornje Obkolpje s Kočevsko

Draga-Osilnica (občini Osilnica, Loški Potok) Kočevska Reka-Lazi (Kočevje) Prezid-Čabar-Plešce (občina Čabar - HRV)

3. Bela Krajina z Žumberkom

Jugorje-Drage-Metlika (občina Metlika) Marindol-Miliči-Paunoviči-Bojanci (občina Črnomelj)

4. Posavje

Obrežje-Jesenice (občina Brežice)

5. Posotelje z Zagorjem

Rogatec-Dobovec (občina Rogatec), Hum-Prišlin-Hromec (občina Hum na Sutli - HRV)

6. Spodnje Podravje

Obrež-Središče (občina Središče) Štrigova-Banfi (občina Štrigova - HRV)

7. Pomurje

Razkrižje-Gibina (občina Razkrižje) Petišovci-Pince Marof (občina Lendava)

 

Predanaliza in viri podatkov:

Predanaliza bo vključevala pregled in analizo statističnih podatkov za daljšo časovno vrsto (po uradnih popisnih podatkih izvedenih pred (1910 za Istro, 1921, 1931) in po II. sv. vojni - 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001/2002, 2011 - za Hrvaške kontrolne mikrolokacije, saj Slovenija primerljivih podatkov po letu 2002 ne zbira več). Statistični viri obsegajo uradne statistične podatke, ki jih hranijo statistični uradi in ki jih projektna skupina večino že ima. Hrvaški del raziskovalne skupine bo pridobil od Hrvaškega statističnega urada še zaščitene podatke o etnični strukturi na ravni naselij iz zadnjega popisa 2011.

Predanaliza bo zajemala tudi pregled relevantne literature in vzpostavitev projektne e-knjižnice dostopne članom raziskovalne skupine v elektronski obliki iz oddaljenih lokacij.

 Terenski del analize lahko opišemo s tristopenjskim modelom pristopa:

a)       dvofazna izvedba anketiranja vprašalnik:

1.       prva faza: identifikacija primernih sogovornikov in sogovornic, ki se v določenih »etničnih« situacijah (po Luhmannu) manjšinsko opredeljujejo (metoda snežne kepe in razpoložljivi informatorji / interlokutorji iz preteklih raziskav) z modulom vprašanj o socio-demografiji za omogočenje komparativne analize obmejnih manjšinskih populacij

2.       druga faza: globinski polstrukturirani intervjuji z manjšinsko izpostavljenimi osebami;

b)      geografska identifikacija območij s tradicionalno prisotnostjo manjšin:

1.       analitska kartografija: priprava zemljevidov z različnimi elementi manjšinske pripadnosti v kombinaciji s prostorskimi kvantitativnimi metodami;

c)       fokusne skupine z izpostavljenimi pripadniki manjšin in drugimi referenčnimi osebami

Bilateralna raziskovalna skupina bo izvedla terensko raziskovanje tako, da bo na osnovi snow-ball metode (metoda snežne kepe) od znanih interlokutorjev pridobila dodatne podatke o nadaljnjih intervjuvancih. Vzorec bo oblikovan na kvotni bazi, saj nimamo finančnih pogojev za širok in reprezentativen vzorec, ki bi ga anketirali. Ocenjujemo, da je bolj pomembno pridobiti kvalitativne podatke in z njimi nadgraditi obstoječe baze v luči čedalje večjega prehoda na registrske popise v Evropi in s tem postopnega omejevanja vključevanja etničnih opredelitev v uradne registre (Josipovič 2015). Na osnovi podatkov iz kvalitativnih globinskih intervjujev bomo ocenili prostorsko disperzijo, številčnost, medsebojno povezanost in potencial dejanskega ali zaželenega uveljavljanja manjšinske organiziranosti.

V naslednji fazi sledijo kabinetne analitsko-sintezne kvantitativne in kvalitativne metode:

d)      sinteza podatkov s terena in priprava za kabinetni del analiz

e)      kvantitativne in kvalitativne analize zbranih podatkov s terena

f)        celokupna sinteza vseh zbranih podatkov in parcialnih analiz

g)       oblikovanje zaključkov in priporočil

h)      priprava rokopisa za znanstveno monografijo

Novi podatki, pridobljeni z raziskavo in diseminacija:

Raziskava bo poleg podatkov o etnični vitalnosti, identifikaciji etničnih manjšin in kvantitativni oceni njihovega članstva, političnim aspiracijam in željam po ureditvi ali preureditvi njihovega manjšinskega položaja, doprinesla tudi k pridobitvi vpogleda v etnično sliko prostora ob meji v skoraj že dvajsetletni odsotnosti uradnega popisnega zbiranja podatkov o etničnosti. Brez terenske raziskave ni mogoče niti približno posploševati o etnični strukturi iz zastarelih podatkov.

 

 

NOVICE

8-3-2024
Vabimo vas na predstavitev knjige Lászla Göncza, bo v torek, 12.3.2024 ob 17.30 uri v dvorani Arhiva Vas Vármegyei MNL (9700 Szombathely, Hefele M. u. 1.). Inštitut je sozaložnik omenjene knjige.

Več

4-3-2024
V sredo, 6. marca 2024, bo v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani, potekal posvet v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske.

Več

22-2-2024
Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Attila Kovács, se bo v četrtek, 22. februarja 2024 ob 17. uri v prostorih Pomurskega muzeja v Murski Soboti udeležil okrogle mize z naslovom Mi vsi živeti ščemo – meje nekoč in danes. Dodana fotogalerija dogodka (23.2.2024).

Več

12-2-2024
V torek, 13.2.2024 ob 17. uri vas vabimo v prostore Kulturnega doma v Dobrovniku, na predavanje z zgodovinsko tematiko z naslovom: Temeljne prelomnice v zgodovini prekmurskih Madžarov med letoma 1918 in 1998, ki ga bo imel sodelavec dr. Attila Kovács.

Več