English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo
Na INV je bil ustanovljen raziskovalni program Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje. 



Predstavitev programske skupine
 
Kvalitetno raziskovanje pluralnih, notranje raznolikih, zapleteno strukturiranih in asimetričnih družb terja multidisciplinarne in interdisciplinarne pristope, ki se uveljavljajo v družboslovju in humanistiki in drugih vedah, ter stabilnost in trajnost raziskovanja. Etnična dimenzija je ena od dimenzij družbenih pluralnosti, raznolikosti in asimetrij. Proučevanje zgodovinskih dogajanj v preteklih dveh stoletjih kaže, da so bile etnične, jezikovne, kulturne in verske dimenzije relevantne za zgodovinski razvoj v posameznih okoljih. Etnična mobilizacija, katere motor so bili zlasti nacionalizmi (nacionalistične ideologije, politike, gibanja, stranke), je bila pomemben dejavnik politične in vsake družbene mobilizacije v posameznih obdobjih ter je pogojevala razvoj. Pri tem so (bili) pomembni odnosi med večinami in manjšinami, njihovo urejanje in upravljanje. Zato varstvo (etničnih) manjšin mednarodna skupnost opredeljuje kot enega od kriterijev za priznanje držav, ki ga EU šteje za pogoj za članstvo in kriterij za presojo razvitosti demokracije. Discipline in področja, ki jih gojimo na INV, da v kompleksnih kontekstih lahko celovito proučujemo posameznike, skupine in relevantne procese, so: antropologija, človekove pravice, demografija, etnologija, geografija, izobraževanje, jezikoslovje, kulturologija, mednarodni odnosi, politologija, pravo, psihologija, sociologija, upravne znanosti, mirovne oz. varnostne in obrambne študije, zgodovina, itd.
 
Etnične, narodne in nacionalne (na državo vezane) identitete so v Evropi primarne pri prepoznavanju skupnih lastnosti in identifikacij, ki določajo vpetost v skupnost in javni diskurz. To ugotavljajo raziskave javnega mnenja (npr. Evrobarometer) in teoretiki. Etno-simbolisti, kot. Armstrong, Hutchinson, A.D. Smith idr., se osredotočajo na simbole, mite, spomine, vrednote, tradicije, izkušnje in emocije, ki strukturirajo skupnosti v socialno-kulturne formacije – kot občutene in (do)živete realnosti in ne predvsem diskurzivne formacije. Za konstruktiviste (oz. instrumentaliste, funkcionaliste – npr. Eriksen, Gellner, Hobsbawm, idr.) so etnije in narodi (kot specifičen zgodovinski tip etnij in diskurzivnih formacij) produkt družbenega inženiringa, družbenih in tehničnih inovacij (med katerimi so literatura, tisk in mediji ključnega pomena), ki promovirajo kulturne artefakte in jezike/vernakularje in vzpostavljajo narode kot stabilne »zamišljene skupnosti« (Anderson). Ti teoretski okviri so izhodišče za proučevanje etničnosti, identitet, etničnih odnosov, odnosov med večinami in manjšinami ter njihovih pojavnih oblik (pozitivnih – npr. sožitje, solidarnost, sodelovanje, vključevanje, prostovoljna integracija; negativnih – npr. izključevanje, diskriminacija, nacionalizem, ksenofobija, krize in konflikti, genocid in etnocid), trans-generacijske transmisije (tradicij, memorij in množičnih travm – npr. Jurić Pahor), teritorialnih in ne-teritorialnih mej, itd. Raziskovalni program gradi na osmih desetletjih raziskovalne tradicije INV in na uspešnem desetletnem delu programske skupine, ki zagotavlja stabilnost raziskovanja in pokrivanje ključnih tematik, opredeljenih v aktih INV, ter kadrovsko rast in razvoj inštituta. Skladno z razvojem manjšinskih in etničnih študij v svetu, h kateremu prispevamo člani programske skupine (npr. sodelovanje v evropskih in mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih programih in projektih, publiciranje, promocija raziskovalnih rezultatov, svetovanje nacionalnim, evropskim in mednarodnim institucijam oz. članstvo v strokovnih in svetovalnih organih), so se na INV, ki je najstarejši inštitut na področju manjšinskih in etničnih študij v Evropi, uveljavili ključni kompleksni multidisciplinarni in interdisciplinarni problemski sklopi in pristopi, ki opredeljujejo teoretična izhodišča in raziskovalne vsebine:
 
I. Slovensko narodno vprašanje predstavlja raziskovalno tradicijo, pristop in problemski sklop, ki so se razvili po prvi svetovni vojni kot angažirani humanistični, analitični in teoretski odgovori na fašizem in raznarodovalno politiko v sosednjih državah. Manjšinski inštitut, predhodnik INV, je začel raziskovati slovenske manjšine v teh državah, kmalu pa se je raziskovanje širilo na druge relevantne tematike – kar ostaja stalna praksa INV. Kontinuiran, organiziran, metodološko in ideološko podprt raziskovalni interes za slovensko (in drugače) govoreče in/ali izjavljene posameznike in skupnosti v Sloveniji, sosednjih državah in državah naslednicah SFRJ, v kontekstu evropskih integracijskih procesov ter po svetu (diaspora) posebno pozornost namenja raziskovanju etnične pluralnosti in odnosov v teh okoljih. Pri tem izhaja iz načel enakopravnosti, nediskriminacije ter človekovih pravic in v njihovem okviru manjšinskih pravic. Ob razvijanju novih metodoloških pristopov proučuje transformacijo slovenskega naroda in nacionalne države (vključno z evolucijo konceptov »narod« in »nacija«) v zgodovini, pa tudi v aktualnih družbenih, ekonomskih, komunkacijsko-tehnoloških in drugih realnostih evropskih integracij in globalizacije. Ttradicija in pristop slovenskega narodnega vprašanja sta ideološko, epistemološko, teoretsko in metodološko primerljiva s tovrstnimi tradicijami v Evropi in Amerikah. Te tradicije, ključne za razvoj manjšinskih in etničnih študij, so (bile) podlage nacionalnim in mednarodnim standardom manjšinskega varstva ter (manjšinskim) politikam in zakonodajam, svoj aplikativni in teoretski potencial pa ohranjajo v kontekstu evropskih integracijskih procesov, ko z razvojem konceptov in politik multikulturnosti/ interkulturnosti (pri)dobivajo nove dimenzije.
 
II. Manjšinske študije so tradicionalno področje, tematika in pristop raziskovanja INV, ki v kontekstu odnosov med »večinami« in »manjšinami« ter njihovega pravnega, političnega in javnega zaznavanja proučujejo zaznavanje, nastajanje, razvoj, upravljanje in varovanje dojetih in izjavljenih kulturnih, jezikovnih, generacijskih, spolnih in drugih družbeno relevantnih različnosti, opredeljevanj in identitet v pluralnih družbah (od lokalnih skupnosti, prek regij, držav in čezmejnih regij, do mednarodnih okvirov). Proučevanju uveljavljenih tematik, kot so narodne manjšine, manjšinske politike ter varstvo in participacija manjšin, notranje in mednarodne migracije, migranti in njihove skupnosti, ki se oblikujejo v »nove manjšine«, integracija ter integracijske politike in ukrepi (npr. Josipovič, Komac), itd., dodajamo aktualne raziskovalne tematike, kot so begunstvo, azil, migracijske (emigracijske in imigracijske) politike, državljanstvo, novi tipi migracij in begunstva (npr. ekološki in klimatski migranti in begunci), interkulturni dialog, koncepti in politike večjezičnosti, multikulturnosti, interkulturnosti in transnacionalnosti, (pravno, politično, družbeno) upravljanje različnosti (z inventivnimi praksami), ohranjanje in promocija manjšinskih (oz. manj razširjenih) jezikov in kultur, zaznavanje in proučevanje politično in pravno še nezaznanih imigrantov in imigrantskih skupin, itd. Temeljno raziskovanje je podlaga za praktično, ciljno, aplikativno in prognostično raziskovanje in študije, raziskovalni rezultati pa so lahko neposredno uprabni za razvoj (etničnih/manjšinskih, migracijskih, integracijskih in drugih) politik, pravne ureditve in sistema, pa tudi za uveljavljanje odprte, pluralistične in inkluzivne demokratične politične kulture, ki jo EU razglaša temelj skupne demokratične in kulturno pluralne evropske prihodnosti in identitete.
 
III. Študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti so pretežno teoretski problemski sklop, ki na podlagi rezultatov empiričnega raziskovanja, analize in problemske presoje prispevkov in rezultatov ostalih pristopov razvija konceptualne in epistemološke pristope ter teorijo. V kontekstu raziskovanja etničnosti in etničnega razlikovanja (kot tipa kategoričnega razločevanja) ter njihovih pojavnih oblik in značilnosti so zlasti aktualne naslednje tematike: nacionalizem in druga kategorična družbena razlikovanja (zlasti tista ne etnični, kulturni in jezikovni podlagi); družbene mejnosti; pravne in politične zaznave družbenih razlikovanj in njihovo normativno urejanje; študije travme, nasilja in (trans)generacijskega transferja množičnih travm ter (družbenega, komunikativnega in kulturnega) spomina (memorije); identitetna izrekanja in pripadnosti – vključno z mnogoplastnimi, prekrivajočimi in hibridnimi identitetami; državotvorje – zgodovinsko in še posebej v kontekstu evropskih integracij in globalizacije; etnične dimenzije mednarodnih integracij in mednarodnih odnosov; pravno varstvo manjšin in njegovi teoretski vidiki; mobilnost in migracije; regionalizem in federalizem – vključno z odnosi center-periferija; razdeljene družbe (divided societies), itd.
 
IV. Upravljanje različnosti – z urejanjem in upravljanjem etničnih odnosov, zgodnjim zaznavanjem kriz in konfliktov ter preprečevanjem, upravljanjem in/ali razreševanjem kriz in konfliktov – predstavlja eno najbolj dinamičnih področij manjšinskih in etničnih študij ter študij miru in konfliktov (peace and conflict studies). Pluralnost, notranja raznolikost in asimetričnost sodobnih družb so dejavniki družbene dinamike ter potencialni viri različnih interesov, ki lahko postanejo dejavniki in/ali vsebina potencialnih kriz in konfliktov. Uspešno upravljanje različnosti, pri čemer na INV proučujemo zlasti etnične dimenzije, zagotavlja družbeni mir in sožitje, nujna za stabilen dolgoročni razvoj družb. S povezovanjem konceptov razreševanja kriz in konfliktov (resolution) ter upravljanja kriz in konfliktov (management) se razvijajo novi teoretski in metodološki pristopi in koncepti, ki omogočajo zaznavanje, opredeljevanje, analizo, razumevanje, interpretacijo ter konceptualizacijo in teoretizacijo relevantnih družbenih pojavov in procesov, kar je podlaga za razvoj strategij, pristopov, metod in tehnik upravljanja različnosti ter preprečevanja, upravljanja in/ali razreševanja kriz in konfliktov, ki jih je vedno potrebno prilagoditi specifičnemu okolju in vanje vključiti vse relevantne akterje (vključno z mednarodno skupnostjo, državami in mednarodnimi organizacijami ter njihovimi institucijami, političnimi akterji, sindikalnim organiziranjem, civilno družbo z različnimi oblikami organiziranja, pa tudi angažirane in vplivne relevantne posameznike, itd.) – ter opredeliti njihove vloge (npr. Žagar). EU izraža interes za proučevanje teh tematik nasploh ter še posebej za razvoj strategij upravljanja različnosti in pokonfliktnih družb v JV Evropi, pri čemer uspešno upravljanje različnosti opredeljuje kot predpogoj za uresničevanje multikulturalizma/ interkulturalizma ter prostovoljnega, celovitega in enakopravnega vključevanja in integracije manjšin, migrantov in marginaliziranih skupnosti v evropske družbe.
 
V okviru proučevanja in razvoja navedenih pristopov in tematskih sklopov so temeljni strateški cilji raziskovalnega programa v šestletnem obdobju: kontinuirano, celovito in poglobljeno raziskovanje etničnosti in (med)etničnih odnosov v vseh njihovih dimenzijah in relevantnih kontekstih v Sloveniji, Evropi (zlasti v sosednjih državah in v kontekstu evropskih integracijskih procesov) in globalno; na tej podlagi usmeritev v teoretsko produkcijo, ki je podlaga za aplikativno, ciljno in praktično raziskovanje in prognostične študije, pa tudi za publiciranje in diseminacijo raziskovalnih dosežkov, kar omogoča uveljavljanje sodelavk in sodelavcev INV v domači in mednarodni strokovni in širši javnosti.
 
Pri tem kot prednostne navajamo naslednje širše problemske in tematske sklope, ki jih bomo – skladno z razvojem in po potrebi – sproti dopolnjevali z novimi:
1.) tradicionalne narodne manjšine in njihov položaj v posameznih državah in v procesih integracije in globalizacije; pri tem posebno pozornost namenjamo evoluciji meja, problematiki manjšinske zaščite in participacije ter problematiki njihovega odnosa z »matičnimi narodi« (kin nation) oz. državami njihovih »matičnih narodov«;

2.) slovensko narodno vprašanje v kontekstu zgodovinskega razvoja, evropskih integracijskih procesov in globalizacije;

3.) narodi brez držav (stateless nations) ter njihove emancipacijske težnje in urejanje njihovega položaja in status znotraj obstoječih držav ali alternativnih aranžmajev ter vpliv na mednarodno skupnost;

4.) migracije (notranje/mednarodne; tradicionalne/nove (npr. ekološke, klimatske); prostovoljne/ prisilne; legalne/nelegalne); migranti in migrantske skupnosti, nove manjšine;

5.) multikulturnost, transkulturnost; multikulturalizem, interkulturalizem; kolektivne, zlasti etnične in nacionalne identitete –formiranje, ohranjanje in razvoj identitet, procesi identifikacije; jezik (zlasti jeziki v stiku) v vseh dimenzijah, vključno z ekonomsko, politike večjezičnosti;

6.) etnični procesi in odnosi v pluralnih družbah in relevantni družbeni pojavi (zlasti deviantni – npr. ksenofobija, rasizem, razlikovanja, izključevanja in diskriminacija, nacionalizmi, itd. in primeri pozitivnih praks); integracija, posebej še integracijske politike; družbeno vključevanje in njegov širši kontekst;

7.) meje (teritorialne in ne-teritorialne, posebej še problematika meja v kontekstu integracijskih procesov) in mejnost (v vseh dimenzijah); čezmejno sodelovanje, transnacionalnost; procesi evropske integracije in njen razvoj (vključno z razvojem federalizma) – zlasti etnične dimenzije razvoja evropskih integracij;

8.) (trans)generacijska transmisija množičnih travm, komunikativni in kulturni spomin/memorija;

9.) upravljanje različnosti in državljanska vzgoja oz. vzgoja in izobraževanje za demokratično državljanstvo; itd.
 
Izhajajoč iz strateških ciljev in navedenih tematskih sklopov opredeljujemo naslednje konkretne in aplikativne (merljive) cilje:
- kontinuirano in celovito raziskovanje tradicionalnih in uveljavljenih tematik, vsebinskih sklopov in področij ter geografskih območij; skrb za njihov razvoj;
- evidentiranje relevantnih razvijajočih se in novih tematik in področij, ki bi jih bilo potrebno razviti, ter zagotavljanje pogojev za njihov razvoj (tudi s pridobivanjem novih projektov);
- predstavitev raziskovalnih in znanstvenih rezultatov in dosežkov akademski, strokovni in širši javnosti – tudi državnim, javnim in zasebnim (npr. civilno družbenim) institucijam in organizacijam ter mednarodnim organizacijam (prek konferenc, seminarjev, raznih oblik usposabljanja, svetovanja, javnih medijev); prizadevanja za prenos rezultatov v prakso in uveljavljanje (družbenih, tehnoloških) inovacij; svetovanje/strokovna pomoč (npr. članstvo v svetovalnih organih);
- predstavljanje raziskovalnih dosežkov manjšinskim populacijam in organizacijam; svetovanje in pomoč tem skupnostim in organizacijam (npr. pomoč pri organiziranju romskih svetnikov; sodelovanje z manjšinskimi organizacijami in institucijami v sosednjih državah, itd.) ter razvoj družbenih inovacij; sodelovanje z raziskovalnimi institucijami manjšin;
- vključevanje članic in članov v različne znanstvene projekte v Sloveniji, EU in globalno; sodelovanje z drugimi programskimi skupinami ter raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami v Sloveniji in mednarodno – npr. pri pripravi, razvoju in izvedbi evropskih in mednarodnih projektov;
- izobraževanje in usposabljanje, razvoj človeških virov skupine in novi mladi raziskovalci;
- kvantitativna in kvalitativna rast raziskovalne in znanstvene produkcije, znanstvenih in strokovnih objav (mdr. vsaj 15 znanstvenih člankov in/ali poglavij v znanstvenih knjigah, vsaj tri knjižne objave in/ali tematske številke znanstvenih revij); poljudno publiciranje in načrtno predstavljanje raziskovalnih rezultatov širši zainteresirani javnosti prek medijev, vključno z internetom; redno publiciranje v reviji Razprave in gradivo – tiskovne konference ob izidu številk;
- prestavitev raziskovalnih in znanstvenih dosežkov na znanstvenih konferencah, simpozijih in podobnih oblikah (vsaj 4-5 letno); (so)organizacija znanstvenih konferenc, simpozijev, seminarjev, ipd. (vsaj 2-5) – vključno z obeleževanjem 85 letnice INV (2010);
- diseminacija raziskovalnih in znanstvenih dosežkov s prenašanjem v pedagoški proces na dodiplomski in podiplomski ravni ter vključevanje članic in članov programske skupine v pedagoški proces v Sloveniji in v tujini – vključno s sodelovanjem na poletnih šolah in podobnih oblikah; sodelovanje pri razvoju posameznih predmetov in tečajev ter študijskih programov prve, druge in tretje stopnje oz. dodiplomskih in podiplomskih programov; itd.
Med cilji prenašanja znanstvenih in raziskovalnih rezultatov in spoznanj v družbeno prakso posebej navajamo krepitev sodelovanja s potencialnimi uporabniki ter ponudbe za pripravo znanstvenih in strokovnih podlag za odločanje in delo v državnih organih, državnih in javnih institucijah ter v mednarodnih institucijah, ki delujejo na področju delovanja INV.

NOVICE

8-12-2017
Oblikovala se je Balkanska raziskovalna mreža (BAM), ki se bo osredotočala na preučevanje družbenih pojavov in odnosov na Balkanu. V mrežo so vključene znanstveno-raziskovalne institucije (univerze, fakultete, inštituti in projekti), med katerimi je tudi Inštitut za narodnostna vprašanja.

Več

6-12-2017
mobileEKA - platforma za mobilnost in mednarodno sodelovanje etnologov in kulturnih antropologov na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu in katedra za manjšinske kulture in skupnosti vabijo na predavanje dr. Barbare Riman, z naslovom Slovenci na Hrvaškem, ki bo v petek, 8. decembra 2017, ob 11. uri na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (predavalnica A125)

Več

6-12-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 10.30 uri v Državnem svetu (Šubičeva ulica 4) v Ljubljani.

Več

5-12-2017
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut, v okviru projekta EDUKA2 - Čezmejno upravljanje izobraževanja, ki je financiran s strani programa Interreg V-A Italija-Slovenija 2014 – 2020, objavlja poziv za sodelovanje zunanjih sodelavcev v projektnih aktivnostih.

Več