VSEBINA
 

Članki

• Predgovor Walterja Schwimmerja, generalnega sekretarja Sveta Evrope
• Publikaciji na pot – uredniški odbor
• Miran Komac – Varstvo narodnih skupnosti v Sloveniji
• Mirjam Polzer-Srienz – Zaščita Romov v Sloveniji in primerjalni oris položaja Romov v Avstriji
• Mitja Žagar – Nekateri novejši trendi razvoja varstva manjšin in (osebnih) pravic narodnih in drugih manjšin: Evropski kontekst
• Ferenc Hajós – Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin
• Vera Klopčiči – Evropska listina za varstvo regionalnih in manjšinskih jezikov
• Dieter W. Halwachs – Romščina in njena zaščita v Evropi
• Miroslav Polzer – Evropska unija, zaščita narodnih manjšin in Slovenija

Dokumenti Sveta Evrope

1. Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih
2. Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin
3. Protokol št. 12 h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

1. Carta Europea delle lingue Regionali o minoritaria (ETS 148)
2. Convenzione Quadro per la Protezione delle Minoranze Nazionali (ETS 157)

1. A REGIONÁLIS VAGY KISEBBSÉGI NYELVEK EURÓPAI CHARTÁJA (ETS 148)
2. KERETEGYEZMÉNY A NEMZETI KISEBBSÉGEK VÉDELMÉRŐL (ETS 157)
3. TIZENKETTEDIK KIEGÉSZÍTŐ JEGYZŐKÖNYV AZ EMBERI JOGOK ÉS ALAPVETŐ SZABADSÁGOK VÉDELMÉRŐL SZÓLÓ EGYEZMÉNYHEZ (ETS 177)

1. Fremuni konvencia pala e protekcia / arakhipen nacional minoriteturengi (ETS 157)

1. Europska povelja o regionalnim ili manjinskim jezicima (ETS 148)
2. Okvirna konvencija za zaštitu nacionalnih manjina (ETS 157)
3. Protokol br. 12 uz Konvenciju za zaštitu ljudskih prava i temeljnih sloboda (ETS 177)

1. Europäische Charta der Regional- oder Minderheitenscprachen (ETS 148)
2. Rahmen über einkommen zum Schutz nationaler Minderheiten (ETS 157)

Predgovor

Uveljavljanje evropskih standardov za varstvo narodnih manjšin je nenehna skrb vseh, ki se povsod po Evropi resnično zavzemajo za varstvo človekovih pravic na splošno, še posebej pa za varstvo narodnih manjšin. Napredek, ki je bil na tem področju v zadnjih letih že dosežen, se bo lahko povečal le, če bo to vprašanje ostajalo med prednostnimi cilji  vseh držav. Zato z velikim veseljem pozdravljam knjigo Slovenija in evropski standardi varstva narodnih manjšin, ki bo ta cilj nedvomno pomagala doseči.

Svet Evrope si je vedno prizadeval prispevati k razvoju standardov na tem področju. To dokazuje Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin, ki je prvi pravno zavezujoči večstranski akt, posvečen varstvu manjšin na splošno, in zdaj zavezuje 34 držav v Evropi. Skupaj z Evropsko listino za regionalne in manjšinske jezike, ki jo je sprejelo 15 držav, konvencija pomembno prispeva k varstvu narodnih manjšin v Evropi.

Slovenija je država, ki ima dolgo tradicijo urejanja manjšinskih vprašanj in si želi tesnejših evropskih povezav. Pokazala je rudi svojo zavezanost utrjevanju in povečevanju varstva pripadnikov narodnih manjšin. Dokaz njene zavzetosti, ki se kaže na primer z ratifikacijo evropskih pogodb, kot sta Okvirna konvencija in Listina o jezikih, je tudi ta analitična večjezična publikacija, ki vsebuje glavne dokumente s tega področja v sedmih jezikih, in sicer v slovenskem, angleškem, hrvaškem, nemškem, italijanskem, madžarskem in romskem jeziku.

Knjiga, ki je pred nami, je napisana v duhu Okvirne konvencije in Evropske litine za regionalne ali manjšinske jezike s poudarkom na kulturni in jezikovni raznovrstnosti in na ustvarjanju dialoga o manjšinskih vprašanjih. Pomembno bo prispevala k večji ozaveščenosti in poznavanju standardov narodnih manjšin v Sloveniji.

Generalni sekretar Sveta Evrope
Walter Schwimmer

Uvod urednikov

V današnjem svetu, v katerem sta etnična in kulturna pluralnost naš vsakdan, je knjiga, kot je ta, dobrodošla in potrebna. V času, ko sicer veliko govorimo o etnični in kulturni raznovrstnosti ter o zasnovah in politikah multikulturalizma in interkulturalizma, hkrati na različnih koncih sveta opažamo hude kršitve človekovih pravic in svoboščin, izbruhe nasilni nacionalizmov, pojave etnične in rasne nestrpnosti, ksenofobijo, pa tudi številne primere in oblike diskriminacije. Tudi v Sloveniji, ki jo sicer pogosto v svetu omenjajo kot državo, v kateri je pravno varstvo (avtohtonih) narodnih manjšin zgledno urejeno, je in bo ostalo varstvo manjšin pomembna in aktualna tema. Tako v praksi vedno obstaja neskladje med normativno ureditvijo in dejanskim stanjem, pojavljajo pa se tudi novi izzivi in vprašanja.     

Stališče urednikov in avtorjev v tej knjigi je, da je ustrezno urejeno in uresničeno manjšinsko varstvo pomembno merilo razvitosti demokracije v svobodnih pluralnih družbah ter ga je treba stalno razvijati in dopolnjevati. Za vse manjšine in njihove pripadnike – tako za tradicionalne narodne manjšine kot tudi  za vse druge družbene manjšine – bi bilo treba v demokratičnih pluralnih družbah uveljaviti kar najvišjo raven in standarde zaščite. Prav zato je treba stalno spoznavati tudi etnično in kulturno različnost in bogastvo sodobnih družb, razvijati strpnost in enakopravno sodelovanje ter  na teh podlagah spoznavati, razvijati in uveljavljati zasnove in politiko multikulturalizma in interkulturalizma. Vse to zahteva tudi stalno in odgovorno razpravljanje o položaju in varstvu manjšin. Manjšinska problematika je lahko namreč (družbeno) še kako občutljiva in politično zanimiva ter jo je mogoče, zlasti z nacionalističnimi nameni in retoriko, zlahka zlorabiti v politične namene.

Na zadovoljstvo urednikov je predgovor h knjigi Slovenija in evropski standardi varstva manjšin napisal generalni sekretar Sveta Evrope g. Walter Schwimmer in tudi s tem poudaril, kako pomembna je v evropskih okvirih manjšinska problematika. Izbira pisca predgovora sploh ni bila slučajna , saj so bili najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti za varstvo manjšin sprejeti prav v Svetu Evrope, ki ves čas po drugi svetovni vojni igra vodilno  vlogo pri uveljavljanju in razvoju človekovih pravic in svoboščin ter demokratičnih načel na tej celini. Zato v tej knjigi objavljamo Okvirno konvencijo (Sveta Evrope) za varstvo narodnih manjšin. Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter Protokol številka 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Prav zato, da bi te dokumente predstavili državljanom Slovenije in jih hkrati čim bolj približali tudi etničnim manjšinam in njihovim predstavnikom v Sloveniji, pa tudi državljanom sosednih držav, v katerih živijo slovenske manjšine in njihovi pripadniki, ter širši mednarodni publiki, smo se odločili, da jih bomo objavili v več jezikih: slovenščini, italijanščini, madžarščini, romščini (okvirno konvencijo), hrvaščini, nemščini in angleščini.

Zdelo se nam je, da zgolj objava besedil navedenih mednarodnih dokumentov ne bo dosegla svojega namena. Poleg tega pa smo s to knjigo želeli tudi predstaviti varstvo narodnih manjšin v Sloveniji in v Evropi. Zato smo se odločili, da bomo objavili tudi nekaj študij, ki obravnavajo to tematiko in njene posamezne dele. Ker pa želimo tudi to tematiko predstaviti najširši zainteresirani javnosti ne le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi, smo se odločili, da bomo tudi te študije – ali vsaj njihove (skrajšane) povzetke – objavili v dveh jezikih: v slovenščini in angleščini.

Pri tem se zavedamo, da je varstvo tradicionalnih (avtohtonih) narodnih manjšin v Sloveniji in Evropi, k ga obravnava ta knjiga, le poseben in relativno ozek del multikulturalizma in interkulturalizma. Ker pa je tudi tematika o tradicionalnih narodnih manjšinah izjemno obsežna in kompleksna, se knjiga – čeprav tudi navedene tematike včasih omenja – ne ukvarja s položajem priseljencev in t.i.i »novih (novodobnih) manjšin«, ne razpravlja o potrebnosti morebitnega posebnega manjšinskega varstva za slovenske državljane, ki izvirajo iz drugih delov nekdanje jugoslovanske federacije, problematiki nemške (staroavstrijske) manjšine, nestrpnosti itd.

Prva najobsežnejša študija Mirana Komaca, ki predstavlja problematiko varstva narodnih skupnosti v Sloveniji. Avtor v njej najprej predstavi Slovenijo in njeno etnično strukturo ter uveljavljeni koncept ustavnega varstva avtohtonih narodnih manjšin. Zatem podrobno obravnava zakonsko varstvo obeh ustavno opredeljenih manjšinskih avtohtonih narodnih skupnosti, njihovo organiziranost in delovanje ter uresničevanje posameznih manjšinskih pravic. V drugem delu svojega prispevka pa podrobno analizira uresničevanje posameznih določb Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Tej študiji sledi prispevek Mirjam Polzer-Srienz  o položaju Romov v Sloveniji in Avstriji, v katerem avtorica prikazuje položaj te »najbolj zapostavljene« evropske manjšine v obeh državah, pa tudi prizadevanja, da bi se ta položaj izboljšal. Mitja Žagar v svojem prispevku na kratko predstavlja zgodovinski razvoj varstva narodnih manjšin zlasti z vidika mednarodnopravne zaščite teh manjšin ter razčlenjuje nekatere težnje razvoja manjšinskega varstva. Ker so v knjigi objavljeni mednarodni dokumenti, sprejeti v Svetu Evrope, omenjeni splošni analizi sledi prispevek Ferenca Hajosa o Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin, ki predstavlja nastajanje in sprejemanje tega dokumenta ter na kratko opisuje in analizira konvencijo in njene posamezne določbe, pa tudi mehanizem spremljanja njenega uresničevanja. Vera Klopčič v svojem prispevku predstavlja nastajanje Evropske listine za varstvo regionalnih ali manjšinskih jezikov. K obravnavanju položaja in zaščite regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi spada tudi prispevek Dietra W. Halwachsa o romščini in njeni zaščiti v Evropi. V svojem prispevku avtor posebej navaja nekaj ključnih dokumentov in odločitev, ki so jih različne evropske in regionalne institucije (zlasti Sveta Evrope) ter nevladne organizacije in institucije sprejele z namenom izboljšanja položaja Romov in romskega jezika v Evropi. Serijo študij sklene in nekako zaokroža prispevek Miroslava Polzerja o Evropski uniji, zaščiti narodnih manjšin v Sloveniji. V svojem prispevku avtor prikazuje, kako se s problematiko manjšin ukvarja Evropska unija – zlasti še vloge te tematike pri širitvi ter poglobitvi integracije. Pri tem avtor ugotavlja, da bi težko govorili o koherentni politiki in sistemu manjšinske zaščite v Evropski uniji čeprav se različni organi in institucije s to tematiko ukvarjajo; manjšinska problematika pa ostaja pretežno notranja zadeva držav članic. Prav zato se zdi, da je pomembnejši in pozitivnejši vpliv Evropske unije na varstvo manjšin in njegov razvoj v državah kandidatkah. Z vidika Slovenije tako približevanje Evropski uniji lahko pomeni še nadaljnje izboljšanje položaja narodnih in drugih manjšin v državi, predvsem pa tudi izboljšanje položaja slovenskih manjšin v državah članicah Evropske unije. Po drugi strani pa sta prav manjšinsko področje in manjšinska zaščita v Evropski uniji lahko temi, pri razvoju katerih lahko Slovenija v okviru evropskega povezovanja odigra vidno vlogo.

Mitja Žagar
Liana Kalčina
Miroslav Polzer