Primerjalna analiza politik vključevanja državljanov tretjih držav v izbranih državah članicah EU
| Nosilka projekta: |
dr. Romana Bešter (INV) |
| Sodelavci: |
dr. Sara Brezigar (INV), Barbara Kejžar (INV), Janez Pirc (INV)
|
| Financer: |
Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstvo za notranje zadeve
|
| Obdobje trajanja projekta: |
oktober 2008 – november 2008 |
Namen raziskave Primerjalna analiza politik vključevanja državljanov tretjih držav v izbranih državah članicah EU je proučiti in s primerjalnega vidika analizirati nekatere aktualne (zlasti) normativne ureditve spodbujanja vključevanja priseljencev v novo družbeno okolje. V študiji se bomo osredotočili na primerjavo posameznih segmentov imigrantskih1 politik v izbranih državah članicah EU. V analizo bomo poleg Slovenije vključili države, ki so po migracijski situaciji ali drugih relevantnih kriterijih primerljive s Slovenijo: Češka, Litva, Finska, Grčija, Portugalska, Nemčija in Nizozemska.
Glavna cilja raziskave sta:
- ugotoviti, s kakšnimi sistemskimi in normativnimi ureditvami izbrane države regulirajo vključevanje priseljencev na posameznih področjih, kot so: dostop do trga dela, prebivanje za daljši čas, združitev družine, nediskriminacija, integracijski tečaji za tujce, izobraževanje, politična participacija, pridobitev državljanstva;
- poiskati dobre prakse vključevanja državljanov tretjih držav na obravnavanih področjih.
Ad 1)
Končni rezultat raziskave ne bo zbirka študij o posameznih nacionalnih imigrantskih politikah izbranih držav, temveč primerjalna študija imigrantskih politik izbranih držav po naslednjih področjih:
Dostop do trga dela: Zaposlitev sodi med najpomembnejše integracijske dejavnike. V raziskavi, ki jo je v letih 1993–1994 sponzorirala Saskatchewan Association of Immigrant Settlement and Integration Agencies (SAISIA), so priseljenci sami predlagali številne indikatorje integracije. Med prvimi desetimi najpomembnejšimi se jih je kar pet (vključno z najpomembnejšim) nanašalo na zaposlitev. Tudi raziskava 'Percepcije slovenske integracijske politike', ki smo jo na INV izvedli leta 2003, je pokazala, da priseljenci, ki so se v Slovenijo priselili z območja nekdanje Jugoslavije, ocenjujejo zaposlitev kot drugi najpomembnejši dejavnik za vključevanje v slovensko družbo, takoj za znanjem slovenskega jezika. Zaposlitev je temelj ekonomske varnosti in neodvisnosti ter omogoča vzpostavljanje stikov med priseljenci in večinskim prebivalstvom, kar je pomembno za družbeno integracijo. Na področju dostopa do trga dela nas bo v študiji zanimalo, kako države urejajo pridobitev delovnih dovoljenj za tujce, kakšne pravice so vezane na takšna dovoljenja, na kakšen način je možno delovna dovoljenja obnavljati in podaljševati ipd.
Prebivanje za daljši čas: Varnost statusa (stalnega) prebivališča v sprejemni državi predstavlja enega od temeljnih pogojev za integracijo imigrantov. Če je ta status negotov in imigranti ne morejo z gotovostjo računati na možnost dolgotrajnega prebivanja v sprejemni državi, tudi nimajo prave spodbude za (celovito) integracijo v sprejemno družbo (Guild, 2000). V primerjalni študiji bomo zato preučevali, na kakšen način in po kolikšnem času lahko tujci v posameznih državah pridobijo dovoljenje za trajno prebivanje, kakšno varnost jim zagotavlja takšno dovoljenje oz. v katerih primerih jim je to dovoljenje lahko odvzeto, kakšne pravice so vezane na to dovoljenje ipd.
Združitev družine: V skladu z različnimi mednarodnimi dokumenti je pravica do spoštovanja družinskega življenja ena od temeljnih človekovih pravic. Zato so ukrepi, ki omogočajo združevanje družine, v bistvu nujen pogoj za zagotavljanje spoštovanja te pravice tudi za priseljence. Pravica do združitve družine je bila državljanom tretjih držav, ki prebivajo v državah članicah EU, priznana tudi z Direktivo o pravici do združitve družine (2003/86/EC) leta 2003. V predlagani študiji nas bo zanimalo, na kakšen način posamezne države urejajo to pravico, kakšne pogoje morajo izpolnjevati imigranti za pridobitev te pravice, na katere družinske člane se nanaša ta pravica in katere pravice so vezane nanjo.
Nediskriminacija: Proti-diskriminacijska zakonodaja igra pomembno vlogo v oblikovanju pravnega okvira na vseh področjih integracije in je pomembna v vseh fazah integracijskega procesa. Pokrivala in prepovedovala naj bi: besede, dejanja, publikacije in avdio-vizualne materiale, ki spodbujajo k rasnemu sovraštvu, nasilju ali diskriminaciji; diskriminatorno ravnanje javnih uslužbencev pri opravljanju njihovih dolžnosti; diskriminacijo s strani privatnih oseb ali institucij na vseh področjih javnega življenja, predvsem pa na stanovanjskem področju, pri zaposlovanju, izobraževanju in poklicnem usposabljanju ter pri zagotavljanju dobrin in storitev (Community and ethnic relations in Europe, 1991: 35). V študiji nas bo zanimalo, kako države preprečujejo diskriminacijo tujih državljanov, kako in na osnovi katerih lastnosti opredeljujejo diskriminacijo, kakšne mehanizme imajo vzpostavljene za odkrivanje diskriminacije in kakšne ukrepe pomoči nudijo žrtvam diskriminacije.
Integracijski tečaji za tujce: V posebej težkem položaju se običajno znajdejo imigranti takoj po prihodu v novo okolje. Največ težav povzroča nepoznavanje jezika nove družbe, nepoznavanje ali tujost kulturnih norm in običajev te družbe, pomanjkanje socialnih mrež v novem okolju, ipd. Da bi država oziroma večinska družba kar se da olajšali njihove začetne težave in jim omogočili čim hitrejšo integracijo v novo skupnost, jim, med drugim, lahko ponudita posebne uvodne integracijske programe in tečaje, ki vključujejo, na primer: učenje uradnega ali nacionalnega jezika oziroma jezikov, ki se uporablja(jo) v javnem življenju sprejemne družbe; spoznavanje osnov ustavne ureditve, temeljnih norm, navad in običajev ter institucionalne strukture sprejemne družbe; informiranje o možnostih za integracijo na različnih področjih, vključno z možnostmi za ekonomsko iniciativo. Uvodni integracijski programi in tečaji imigrantom pomagajo pridobiti znanja in sposobnosti, ki jih potrebujejo za polno participacijo v novi družbi. V zvezi s tem nas bo v študiji zanimalo, ali posamezne države predvidevajo takšne programe, kakšne vsebine pokrivajo ti programi, na kakšen način se izvajajo, kdo je upravičen do sodelovanja v takšnih programih, ali so programi za tujce prostovoljni ali obvezni, brezplačni ali samoplačniški ipd.
Izobraževanje: Področje izobraževanja je ključnega pomena za uspešno integracijo priseljencev, ki se priselijo še kot otroci ali mladostniki. Izobraževanje je eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na možnosti posameznika za kvalitetno življenje. Otroci in mladostniki, ki se po priselitvi vključijo v nov izobraževalni sistem, se pogosto srečujejo s težavami, ki izvirajo iz nepoznavanja jezika in uveljavljenih kulturnih praks, iz pomanjkanja socialnih mrež ipd. V študiji nas bo zlasti zanimalo, kako je v posameznih državah urejeno vključevanje otrok priseljencev v izobraževalni sistem.
Politična participacija: Politično participacijo v okviru te študije opredeljujemo kot aktivno vključenost priseljencev v procese političnega odločanja v državi, bodisi preko volitev, političnih strank, posebnih oblik manjšinskega predstavništva, posvetovalnih teles ipd. Možnost aktivnega političnega udejstvovanja priseljencev je ključnega pomena za njihovo enakopravno vlogo v družbi. V študiji bomo ugotavljali, katere politične pravice in svoboščine so na voljo priseljencem (tujcem) v različnih državah; ali v teh državah obstajajo mehanizmi, ki omogočajo/zagotavljajo posvetovanje državnih organov z imigranti o vprašanjih, ki so povezana z njihovim življenjem ipd.
Pridobitev državljanstva: Šele s pridobitvijo državljanstva priseljenci postanejo s pravnega vidika popolnoma enakopravni z vsemi ostalimi državljani. Državljanstvo je tisto, ki edino zagotavlja volilno pravico na nacionalnem nivoju, v številnih državah so nanj še vedno vezane nekatere socialne pravice, pogosto pa predstavlja tudi pogoj za dostop do nekaterih delovnih mest, predvsem v javnem sektorju. V študiji nas bo zanimalo, kakšni so pogoji in postopki za pridobitev državljanstva v posameznih evropskih državah, ali države dopuščajo dvojno državljanstvo, ali in pod kakšnimi pogoji je možno pridobljeno državljanstvo osebi odvzeti.
Ad 2)
Pri ugotavljanju dobrih praks se bomo osredotočili zlasti na odkrivanje dobrih sistemskih in normativnih ureditev na posameznih področjih integracije v izbranih državah, pa tudi širše (v drugih državah). Kot dobre prakse bomo opredelili tiste rešitve oz. ureditve, ki omogočajo in spodbujajo čim hitrejšo, čim enostavnejšo in čim enakopravnejšo integracijo priseljencev v novo okolje.
Opombe
1 Čeprav se za poimenovanje različnih politik, s katerimi države urejajo odnose med večinsko družbo in priseljenci na njihovem ozemlju, pogosto uporablja izraz 'integracijske' politike, sami razumemo integracijsko politiko kot specifično politiko, ki izhaja iz opredelitve integracije kot dvo- ali večsmernega procesa medsebojnega prilagajanja tako imigrantov kot vseh drugih prebivalcev nekega območja, pri čemer lahko različne etnične skupine ohranjajo svoje etnične/kulturne posebnosti in hkrati enakopravno sodelujejo v vseh ključnih družbenih in političnih procesih. Ker vse države v odnosu do imigrantov ne vodijo takšnih (integracijskih) politik, bomo kot krovni pojem za različne politike vključevanja priseljencev v širšo družbo uporabljali izraz imigrantske politike. Imigrantske politike so torej krovni pojem, ki vključuje tako asimilacijske politike kot politike segregacije in različne politike kulturnega pluralizma. Glede na razlike med imigrantskimi politikami lahko govorimo o različnih tipih, oblikah ali modelih imigrantskih politik (model asimilacije, segregacije, multikulturalizma, integracije, model etničnih manjšin ipd.).
Literatura:
Guild, Elspeth (2000). “Identification of Legal Elements for a Successful Integration Policy.” V: Strategies for Implementing Integration Policies. Proceedings (Prague, 4–6 May 2000). Strasbourg: Council of Europe.
(1991) Community and ethnic relations in Europe. Final report of the Community Relations Project of the Council of Europe. MG-CR (91) 1 final E.
Izsledki raziskave
Urejanje statusa rezidentov za daljši čas v izbranih državah članicah Evropske unije
Janez Pirc
Združevanje družin priseljencev v izbranih državah članicah Evropske unije
Janez Pirc
Integracijski programi za priseljence v izbranih državah članicah Evropske unije
Romana Bešter
Dostop do trga dela za državljane tretjih držav: primerjava med izbranimi državami članicami Evropske unije
Sara Brezigar
Vključevanje imigrantskih otrok v izobraževalni sistem
Romana Bešter
Različne oblike politične participacije imigrantov v izbranih državah članicah Evropske unije
Barbara Kejžar
Pravnoformalni okvir boja zoper diskriminacijo na etnični osnovi
Sara Brezigar
Vloga državljanstva v politikah integracije imigrantov v izbranih državah članicah Evropske unije
Barbara Kejžar
Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (2007-2013) / European fund for the integration of third country nationals (2007-2013)
Nazaj na prejšnjo stran