Nosilka projekta: dr. Sonja Novak-Lukanovič (INV)
Sodelavci: dr. Sara Brezigar (INV), dr. Lucija Čok (Univerza na Primorskem, ZRS Koper), dr. Boris Jesih, Jana Kranjec Menaše (INV), dr. David Limon (FF- Ljubljana), dr. Mojca Medvešek (INV), dr. Katalin Munda Hirnök (INV)
Šifra projekta: J6-0838 (A)
Financer: ARRS
Obdobje trajanja projekta: 1. februar 2008 – 30. januar 2011
Znanstvena izhodišča:
Obravnavanje sintagme 'jezik-ekonomija' se že v izhodišču lahko na eni strani osredotoči na vpliv jezika na različna področja ekonomskih dejavnosti ali pa na drugi strani na vpliv ekonomije na jezik in to predvsem na oblikovanje specifičnega izrazja ali pa na rabo oziroma izbiro jezika v specifičnih z ekonomsko kategorijo zaznamovanih situacijah. V tem kontekstu ima jezik določeno vrednost- vrednost, ki jo zaznamujejo ekonomske spremenljivke. Bourdieujevo (Bourdieu, P. (1991), Language and Ssymbolic Power. Cambridge: Polity Press.) izhodišče o vrednosti jezika vključuje ekonomski vidik in sicer, da jezik kot zaklad ne more obstojati v izolaciji, sam, temveč je vedno del širšega družbenega konetksta, v katerem družbeni in ekonomski pogoji močno zaznamujejo jezik.
Kljub temu, da obstojajo različni pristopi, ki obravnavajo povezavo jezika in ekonomije, pa bi težko zapisali, da obstoja enoten teoretičen koncept, ki bi zajel povezavo jezika in ekonomije kompleksno in sistematično. Marschak (glej Economics of language, Behavioral Science, 1965, 10, 135-140) je bil eden prvih, ki je v svojih delih v središče postavil vprašanje- zakaj se raba jezikov spreminja, zakaj se nekateri jeziki bolj ohranjajo kot drugi in kaj pomeni učinkovitost jezika. Jezik je bil zanj objekt izbire, ki je usmerjen v dosego določenega cilja. Izbiro jezika v komunikaciji ali pa izbiro za učenje nekega jezika je apliciral na standarde mikro-ekonomije in jih povezal na isti način kot so povezane vse ekonomske odločitve posameznika -od nakupa izdelka pa do investicije, ki vedno predstavljajo za posameznika rezultat – najboljšo izbiro v danem trenutku.
V etnično mešanih okoljih pa se prepletanje ekonomskih in jezikovnih procesov tako na mikro kot na makro nivoju odraža v medsebojnem sprejemanju oz nesprejemanju različnih jezikovnih skupin. Pri obravnavi jezika in ekonomije je potrebno upoštevati, da poteka interakcija med jezikom in ekonomijo v obe smeri in prinaša rezultate (pozitivne ali negativne) posamezniku in družbi. Ekonomski faktorji vplivajo na etnolingvistično vitalnost skupnosti in jezika in prispevajo k vrednotenju raznolikosti ter predstavljajo pomembno osnovo, ki prispeva k zaščiti in promociji manjšinskih jezikov. V nekaterih večkulturnih okoljih učinki ekonomskih procesov vplivajo na položaj manjšine predvsem v kontekstu dvojezičnosti kot vrednosti na državni- nacionalni oziroma lokalni ravni in ne na širši mednarodni ravni.
Jezik v povezavi z ekonomijo pomeni, da ima jezik komercialni potencial ter da je potrebno upoštevati, da različne družbene in tudi osebne silnice vplivajo, da se jezik kapitalizira. Ob znanju jezika, ki omogoča komunikacijo, pa je pomembno tudi vedenje in zaznavanje pomena jezikovne in kulturne raznolikosti, ki prispeva v preprečevanju ksenofobije in odpravljanju predsodkov. Ekonomija družbe v najširšem pomenu posredno in neposredno vpliva na različne jezikovne procese- od ohranjanja do opuščanja jezika ter do različnih strategij jezikovnega prilagajanja. Jezik je povezan s posameznikom in z družbo. Ekonomija pa je del družbe. Jezik in kultura pa sta dve pomembni sestavini, ki vplivata na ekonomsko rast posameznika in družbe in predstavljata pomemben kazalec zadovoljstva posameznika, vplivata na kvaliteto življenja posameznika. Tako v večkulturni družbi jezikovno planiranje in jezikovna politika služi kot orodje, ki družbo usmerja v družbenem inekonomskem pomenu.Izkušnja »živeti skupaj« v večjezičnem svetu je prinesla nov, drugačen scenarij- ne pomeni samo pravico posameznika, da govori svoj jezik, ampak tudi dolžnost družbe, da v svoj program vključi možnost komunikacije v drugem jeziku.
Predstavitev problema:
V današnji večkulturni in globalni družbi pa je bolj kot v preteklosti interakcija med ekonomijo in jezikom realnost. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da se prav zaradi globalizacijskih procesov silnice, ki vplivajo na geografske, kulturne in družbene raznolikosti in povezave, umikajo oz. izgubljajo prvoten pomen. To se še posebej kaže na področju gospodarstva, kjer ima vodilno usmerjevalno vlogo kapital. Tokove globalnega gospodarstva zaznamujeta dve dimenziji – na eni strani se razvijajo procesi globalne organiziranosti gospodarstva in kapitala, na drugi strani pa se v teh procesih pojavljajo ljudje in organizacije, ki morajo med seboj komunicirati zelo hitro in dobro, da dosežejo uspeh in cilj, ki ga postavlja kapital. V tej komunikaciji pa niso pomembne samo nove informacijske tehnologije, pomemben je tudi jezik, ki se razlikuje od blaga, storitev, sredstev, kajti upravljanje z blagom, storitvami brez jezika ne obstoja. Upravljanje z jezikom pomeni upravljanje z uporabniki (o tem več Cameron, D., 2005: Communication and commodification. Global economic change in sociolinguistic perspective. V: Erreygers, G., Jacobs G. (ur.) Language, Communication and the Economy. Amsterdam:John Benjamins Publishing Company, 9-23.).V tej perspektivi postaja vloga in odnos do jezika specifičen. Jezik postaja pomembnokomunikacijsko sredstvo, ki posamezniku pomaga v tekmovalnem okolju.
Lisbonska strategija (Lisbon Action Plan for growth and jobs, Guideline no. 23) vključuje jezikovno raznolikost v cilju promocije družbene/socialne kohezije in ekonomskega razvoja. Večjezičnost in interkulturalizem je ključ uspešnega sodelovanja in tesno povezan z trgom delovne sile, prav tako pa tudi z enotnim/skupnim evropskim trgom, ki narekuje prost pretok kapitala, proizvodov in delovne sile. V okviru te dinamike pa prav jezik igra specifično vlogo, kajti pomen jezika in kulture se v družbi spreminja in dobiva nove dimenzije. Znanje jezika ni samo akademska vrednost, ampak jezik v najširšem pomenu integrira/združuje tudi druge discipline. Različni družbeno-ekonomski dejavniki vplivajo na spremembe v pomenu znanja enega, dveh ali več jezikov ter na spremembe, ki vplivajo, da se jezik ne obravnava samo v okviru ene discipline, ampak je njegovo obravnavanje interdisciplinarno.
Cilj raziskave:
Raziskava bo izhajala iz hipoteze, da ima jezik v večkulturnem okolju vrednost. Spremenljivka vrednost pa je večplastna (simbolična, prepoznavna vrednost, vrednost rabe, vrednost izmenjave), ki jo močno zaznamuje družba. Raziskava bo ob uporabi različnih metod poskušala definirati posamezno vrednost ter katero dimenzijo vrednosti posameznik ali družba na narodnostno mešanem okolju v Sloveniji izpostavlja in kako oziroma v kakšnem obsegu jo zaznamuje ekonomska spremenljivka. Vrednost je objektivno in subjektivno izmerljiva kategorija,za posameznika njegova subjektivna reakcija na sprejemanje sveta, ki ga obdaja. V objektivnem pomenu pa vrednost jezika pomeni, da znanje in govorjenje jezika predstavlja posamezniku produkt, ki ima ceno in ustvarja prihodek in tudi dobiček, s čimer se vrednost jezika dotakne ekonomske kategorije. Cena, ki jo ima jezik, pa jezik oz. indirektno tudi posameznika uvršča na odprt in konkurenčen jezikovni trg. Raziskava bo poskušala potrditi/zavreči hipotezo, da ima manjšinski jezik dodano vrednost.
Druga hipoteza, ki si jo v raziskavi postavljamo pa je, da jezikovni trg zaznamuje družba, posebej politična ekonomija jezika in jezikovno planiranje, ki ustvarja »produkcijo jezikov« in ki v primeru večjezične družbe (okolja) ustvarja tudi hierarhijo jezikov, kjer ima posamezen jezik različno mesto v hierarhični piramidi. Agensi politične ekonomije promovirajo določen tip jezikovne prakse oz. jezikovnega vzorca (jezikovne menjave) med različnimi družbenimi akterji (pri tem imamo v mislih širši kontekst, ne samo nivo posameznikov). Jezik v tem kontekstu deluje kot močen instrument v povezovanju različnosti, gradi zaupanje in izboljšuje komunikacijo v najširšem pogledu. Politična ekonomija jezika determinira vlogo dominantne skupine v različnih družbenih /jezikovnih procesih v večkulturnem okolju, kjer ima pomembno vlogo državni jezik. Vsak drugi jezik, tudi če je uradni, je v okolju povezan z državnim. Državni jezik pa je tisti, ki predstavlja neke vrste izhodiščno normo, ki omogoča, da se lahko vse druge jezikovne prakse, ki se v okolju uporabljajo, tudi objektivno merijo. Na ta način se ustvarja jezikovni trg, ki jeziku določa: »ponudbo in povpraševanje«, usmerja distribucijo,določa vrednost, ustvarja posreden ali neposreden dobiček.
Cilj raziskave je, da tako s teoretičnega in empiričnega vidika opredelimo ekonomsko spremenljivko, ki zaznamuje vlogo in položaj posameznega jezika v etnično mešanem okolju, da zaznamo percepcijo menedžerskih struktur (izbran vzorec) o vlogi jezika/jezikovni raznolikosti, kar brez dvom vpliva na razvijanje človeških virov in na socialno kohezivnost okolja. Rezultati nam bodo tudi nakazali:
-
možno strategijo pri komunikaciji (na ravni posameznika oz. nacije) v širšem komunikacijskem in simboličnem prostor EU,
-
vlogo šole/okolja pri komunikacijskem usposabljanju (v znanju jezika, v vrednotenju jezika…) za učinkovito sodelovanje v obmejnem in širšem evropskem prostoru, kjer jezikovna kompetenca posamezniku ne predstavljala oviro pri nadaljnjem izobraževanju in vključevanju na trg delovne sile.