English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji

Nosilka projekta: dr. Mojca Medvešek (INV)
Sodelavci: dr. Romana Bešter (INV), dr. Sara Brezigar (INV), Martina Bofulin (INV), Barbara Kejžar (INV), izr. prof. dr. Miran Komac (INV), Felicita Medved, Janez Pirc (INV)
Financer: Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav in Ministrstvo za notranje zadeve
Št. pogodbe: C1711-08-460227
Obdobje trajanja projekta: oktober 2008 – september 2009

V Sloveniji še ni bila narejena celovitejša raziskava, ki bi obravnavala potek vključevanja priseljencev, državljanov tretjih držav, na ključnih področjih družbenega življenja in odnos večinskega prebivalstva do njih – oboje pa predstavlja osnovo za načrtovanje celostne integracijske politike in njeno operacionalizacijo. Do sedaj opravljene študije lahko označimo kot parcialne, ker so bile omejene na proučevanje posameznih podskupin državljanov tretjih držav, zlasti žensk, ali pa so se omejile na proučevanje vključevanja priseljencev zgolj na izbranih družbenih področjih.

Zapolniti obstoječe vrzeli v poznavanju integracijskega procesa priseljencev, državljanov tretjih držav, je glavni namen raziskave Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji (IDTDS). V raziskavi se bomo osredotočili na državljane tretjih držav, ki načrtujejo dolgoročnejše bivanje v Sloveniji in so upravičeni do integracijskih programov, saj njihovo vključevanje v družbo poteka bistveno drugače od vključevanja sezonskih delavcev oziroma drugih napotenih ali projektnih delavcev. Pri tem ne bomo izhajali samo iz obravnave izkušenj in življenjskih strategij posameznikov, kot je to večinoma zaslediti v doslej izvedenih raziskavah, temveč bomo osvetlili tudi vidik gospodinjstva oziroma družine v migracijskem procesu, kar je eden izmed novejših pristopov v sodobnih migracijskih študijah (Foner 1997).

Poleg preučevanja vključevanja priseljenske populacije (državljanov tretjih držav) na trg delovne sile, ki velja za pomembnejše družbeno področje integracijskega procesa, bomo podrobneje obravnavali proces integracije tudi na nekaterih drugih področjih življenja, ki so bila do sedaj v raziskovanju zapostavljena, npr. na področju zdravstva, šolstva in izobraževanja, na področju stanovanjske politike in področju javne uprave.

Raziskava, ki bo ponudila odgovore na vprašanja, kako poteka integracijski proces državljanov tretjih držav in katere so poglavitne ovire, s katerimi se srečujejo na posameznih družbenih področjih, je razčlenjena na dva dela: na analizo procesov družbenega vključevanja državljanov tretjih držav in analizo odnosa večinskega prebivalstva (državljanov RS) do državljanov tretjih držav.

1. Analiza procesov družbenega vključevanja državljanov tretjih držav

Da bi ugotovili, kako je slovenska družba pripravljena na upravljanje etnično heterogene družbe, je treba raziskati tri temeljna vprašanja:

1) Kakšne so demografske in socio-ekonomske značilnosti državljanov tretjih držav v Sloveniji?

Podobno, kot pri drugih novih članicah EU, je tudi v Sloveniji večina tujcev (približno 90 odstotkov) priseljencev, ki so prišli iz sosednjih držav. Največji delež med tujci v Sloveniji zastopajo državljani Bosne in Hercegovine. Med njimi prevladujejo moški. Poglavitni razlogi za priselitev v zadnjih nekaj letih so: zaposlitev, sezonsko delo in združitev družine. V največjem deležu so naseljeni v Osrednjeslovenski in Savinjski regiji. Za priseljence (državljane tretjih držav) je značilno, da so zaposleni zlasti v gospodarskih dejavnostih, kot sta gradbeništvo in predelovalna industrija, znotraj njih pa večinoma zasedajo manj zahtevna delovna mesta. Takšen naj bi bil opis povprečnega priseljenca, državljana tretjih držav. Vendar pa se upravljavci politik ne smejo zadovoljiti samo s površnim pregledom osnovne demografske strukture populacije priseljencev.

V raziskavi bomo z analizo obstoječih in dostopnih statističnih podatkov (SURS) poskušali odgovoriti na vprašanje, ali se struktura priseljencev glede na izbrane demografske in socio-ekonomske kazalnike (spol, starost, izobrazba, poklicna struktura, status aktivnosti, dejavnost zaposlitve, država izvora, motivi priselitve) spreminja v časovni dimenziji? Podatki o socio-ekonomskih kazalcih državljanov tretjih držav so dosegljivi za leto 2002 in od leta 2004 naprej, za predhodno obdobje je mogoče analizirati zgolj demografske podatke. Zanimalo nas bo tudi, ali obstajajo med tujci razlike glede demografskih in socio-ekonomskih značilnosti glede na državljanstvo. Ali obstajajo med tujci razlike glede demografskih in socio-ekonomskih značilnosti glede na regijo bivanja? Pregled socio-ekonomske strukture delovno aktivnega prebivalstva državljanov tretjih držav bomo dopolnili še s podatki o delovnih dovoljenjih (načini pridobivanja, podaljševanje itd.), ki jih zbirata Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).

Podrobnejša predstavitev in analiza strukture populacije priseljencev ter predstavitev morebitnega spreminjanja strukture v časovni dimenziji je potrebna, če želimo oblikovati ustrezen nabor integracijskih ukrepov.

2) Na katerih področjih vsakdanjega življenja priseljenci, državljani tretjih držav, zaznavajo največ ovir pri družbenem vključevanju, kakšne so te ovire in s kakšnimi ukrepi jih lahko presežemo?

V raziskavi bomo obravnavali proces vključevanja priseljencev na ključnih področjih družbenega življenja (zaposlovanje, zdravstvo, šolstvo, stanovanjska problematika, javna uprava), pri čemer bomo posebno pozornost namenili področjem, ki so bila v dosedanjih proučevanjih zapostavljena. Tako področje je na primer zdravstvo. Čeprav mnogi priseljenci prihajajo z območij za katere so značilne drugačne kulturne prakse in drugačna medicinska doktrina, zaradi česar je lahko položaj teh priseljencev v procesu zdravljenja še posebej ranljiv, do sedaj stiki priseljencev z zdravstvenim sistemom niso bili v središču raziskovalnih interesov. Druga pomembna področja, ki do sedaj niso bila deležna večje pozornosti, so še področje šolstva in izobraževanja, področje javne uprave, ki predstavlja prvi stik priseljenca z državo sprejema, in pa področje stanovanjske politike. Za vsako obravnavano družbeno področje bomo proučili obstoječo normativno ureditev, ki opredeljuje položaj državljanov tretjih držav, in hkrati preverili, kako poteka implementacija posameznih politik, določil ali ukrepov v praksi oziroma kakšne so vsakdanje izkušnje državljanov tretjih držav na posameznih družbenih področjih. Ob tem bomo identificirali poglavitne ovire, s katerimi se priseljenci, državljani tretjih držav, soočajo ob priselitvi in v procesu integracije, in predlagali možne ukrepe, ki bi prispevali k premagovanju ovir.

3) Kakšne so potrebe, pričakovanja oziroma življenjske strategije državljanov tretjih držav za izboljšanje njihovega položaja in s tem lažjega vključevanja v družbo?

Konkretno bomo analizirali zadovoljstvo državljanov tretjih držav z življenjem v Sloveniji ter poskušali identificirati njihove potrebe in pričakovanja na posameznih področjih, kot so reševanje stanovanjskega vprašanja, vključevanje na trg delovne sile, vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem, možnosti družbene participacije (vključevanje v različna kulturna, športna društva, svete v mestnih četrtih, občinah itd.) in udeležbe v demokratičnih procesih na področju politične participacije. Posebej nas bo zanimal odnos priseljencev do obstoječih oz. načrtovanih integracijskih programov, njihova stališča o kakovosti in dostopnosti informacij glede možnosti in priložnosti, ki so jih dobili ob vstopu v Slovenijo, preverili bomo njihova stališča o ponudbi in organiziranosti tečajev učenja slovenskega jezika ter stališča do tečajev, na katerih se seznanjajo s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo Slovenije.

2. Analiza odnosa večinskega prebivalstva (državljanov RS) do priseljencev, državljanov tretjih držav.

Ni več sporno, ne v strokovni in tudi ne v politični javnosti, da je integracija dvostranski proces, v katerega se mora aktivno vključiti tudi večinsko prebivalstvo in sprejeti priseljence kot ljudi, ki s svojim delovanjem tvorno sooblikujejo ta prostor in tako postajajo njegov sestavni del. Zato je pri operacionalizaciji integracijske politike treba izhajati tudi iz stališč večinske populacije do procesov priseljevanja in do priseljencev. Raziskave  (Münz 2004) kažejo, da precejšen delež večinskega prebivalstva (to velja tudi za druge evropske države, ne le za Slovenijo) še vedno ne dojema svoje države kot imigracijske, priselitvenih tokov pa ne kot prednostnega razvojnega dejavnika, kar dejansko onemogoča sprejemanje vseobsegajočih integracijskih programov. V Sloveniji je bil obsežen fond podatkov o medetničnih odnosih zbran z raziskavami Slovenskega javnega mnenja (SJM), izvedenimi na reprezentativnem vzorcu slovenskega prebivalstva, vendar se večina od njih nanaša na obdobje pred osamosvojitvijo Slovenije. Pregled empiričnih podatkov, zbranih v posamičnih raziskavah SJM-ja v zadnjih treh desetletjih, kaže prisotnost distance večinskega naroda do priseljenskih populacij, katere obseg je odvisen predvsem od konkretnega družbenega konteksta in političnih razmer  (Komac in Medvešek 2005: 207-36). Raziskave SJM-ja so nakazale zadržan odnos do priseljencev iz nekdanje Jugoslavije že v sedemdesetih letih in pokazale naraščanje občutkov nestrpnosti do priseljencev v nekajletnem obdobju pred razpadom Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije, leta 2003, so v raziskavi SJM obravnavali vsebinsko podobna vprašanja, izsledki so pokazali podobna stališča večinskega naroda do priseljencev, kot so se izražali v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, pred zaostritvami v medetničnih odnosih (Komac 2007). Še novejša raziskava (2006–2008) o migracijah in imigracijski politiki v Sloveniji, ki so jo izvedli raziskovalci Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije Univerze na Primorskem in vključuje nabor klasičnih, že preverjenih vprašanj, ni pokazala večjih sprememb v stališčih večinskega prebivalstva do priseljencev. Iz omenjenih javnomnenjskih raziskav je mogoče razbrati določeno protislovnost: na eni strani večina ljudi meni, da bi Slovenija morala biti odprta in večkulturna družba, hkrati pa še vedno precejšen delež prebivalcev Slovenije podpira stališče, da je mobilnost ljudi v Slovenijo (in tudi v EU) treba omejiti, saj le-ta ogroža slovensko oz. evropsko identiteto in jezik, priseljence povezujejo s terorizmom in kriminalnimi dejanji, izražajo mnenja, da priseljenci odvzemajo delovna mesta večinskemu prebivalstvu – skratka priseljence stereotipno povezujejo z določenimi deviantnimi pojavi. S tovrstnimi raziskavami, izpeljanimi na vzorcu večinske populacije, ki temeljijo na standardiziranih vprašalnikih, ne moremo pridobiti novih empiričnih podatkov, ki bi nadgradili že obstoječe vedenje, temveč zgolj na eni strani potrditev določenih stereotipnih predstav oz. na drugi strani nabor odgovorov, za katere vprašani menijo, da so v trenutnem kontekstu družbeno zaželeni. Ob že kar nekaj izvedenih kvantitativno zasnovanih raziskavah na vzorcih večinskega prebivalstva se nam zdi, zlasti kot nadgradnja že obstoječega vedenja, tokrat primernejša uporaba kvalitativnih metod in zajem stališč tistih posameznikov, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s priseljenci, kot so npr. medicinske sestre, učitelji, uradniki na uradih za delo in na upravnih enotah itd. Takšna raziskava bo razkrila nove vidike odnosa in stališč večinskega prebivalstva do priseljencev, hkrati pa bi nam ponudila odgovore na vprašanje: ali so zaposleni v ključnih javnih institucijah ustrezno usposobljeni za delo s priseljenci. Glede na obstoječo etnično strukturo prebivalstva Slovenije in zlasti glede na migracijske tokove, ki jim bomo najverjetneje priča v prihodnosti, bi bilo potrebno zagotoviti priseljencem kakovosten dostop do javnih storitev, za kar je potrebna ustrezna večkulturna usposobljenost osebja, zaposlenega v javnih institucijah.

Literatura:

  • Foner, Nancy (1997) ‘The Immigrant Family: Cultural Legacies and Cultural Changes’ The International Migration Review 31(4), 961–74.
  • Komac, Miran (ur.) (2007) Priseljenci: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  • Komac, Miran in Mojca Medvešek (ur.) (2005) Percepcije slovenske integracijske politike, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  • Münz, Rainer (2004) 'Migration, Labour markets and Migrants' integration in Europe: A Comparison'. Washington DC: Hamburg Institute of International Economics.


Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav  (2007-2013) / European fund for the integration of third country nationals (2007-2013)




2010

Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani? : Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji
Uredili: Mojca Medvešek in Romana  Bešter
Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja
Etničnost, 9


Kazalo




e-dostop: Odprite vir ... http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUFPPYGT

Nazaj na prejšnjo stran 
 
NOVICE

15-11-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 12. uri v Cankarjevem domu (Konferenčna dvorana M3-4) v Ljubljani.

Več

15-11-2017
Izšla je 131. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 3. novembra do 9. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Izšla je 130. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem organizirajo v petek, 10. novembra 2017, v konferenčni dvorani DSS na Gornjem Seniku, posvet Govorim svoj jezik. Na posvetu bosta s prispevkom sodelovala tudi raziskovalca Inštituta za narodnostna vprašanja Katalin Munda Hirnök in Attila Kovács.

Več