English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

Odnos madžarske oblasti v času druge svetovne vojne do Slovencev, Hrvatov in Srbov kolonistov, s posebnim poudarkom na internaciji kolonistov iz Prekmurja v taborišče Sárvár

Jugoslovanska oblast je po priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS na področje ob madžarski meji v okolici Lendave v sklopu agrarne reforme naselila – z namenom nacionalne utrditve meje - številne koloniste: po arhivskih virih 253 družin, skupaj s vsega  1553 družinskimi člani. Del v Prekmurje naseljenih kolonistov - približno polovica vseh naseljenih - je prišla iz Primorske in Istre, nekaj družin s Štajerske in Dolenjske, druga polovica kolonistov pa je izhajala iz slovenskih vasi Dolinskega dela Prekmurja. Kmalu po priključitvi t.i. Južne pokrajine/Délvidék (Bačka, Baranja, Medmurje in Prekmurje) k Madžarski – aprila leta 1941 – je madžarska vlada sprejela odlok, po katerem preide vsa zemlja, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji na kakršenkoli način razlaščena v agrarni reformi, v last madžarske države. V Prekmurju se je razlaščenvanje začelo izvajati leta 1942. Na udaru so bili kolonisti, a le tisti, ki pred 31. oktobrom 1918 niso bili državljani Madžarske. Tako so madžarske oblasti družine kolonistov, ki so prihajali iz Prekmurja, pustile na miru, ostalim kolonistom pa so odvzeli zemljo in jih 22-23. junija 1942 internirala v taborišče Sárvár. Del internirancev je medvojna leta preživelo v taborišču, ostali - zlasti otroci - pa so bili poslani k družinam v Vojvodino. Slovensko zgodovinopisje ne premore študije o odnosu medvojne madžarske oblasti do prekmurskih kolonistov in njihovega interniranja v taborišče Sárvár. Predlagani raziskovalni projekt ima namen zapolniti prav to vrzel in s tem izpopolniti poznavanje dogodkov med drugo svetovno vojno na severovzhodnem obrobju slovenkega etničnega telesa.

Nazaj na prejšnjo stran
NOVICE

22-10-2018
Izšla je 175. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 7. septembra do 13. septembra 2018.

Več

22-10-2018
V sredo, 24. oktobra 2018 bo ob 10. uri na Filozofski fakulteti na Reki svečano odprtje lektorata slovenskega jezika, obeležitev Cankarjevega leta na Reki in okrogla miza: Jezik – manjšina – kultura, na kateri bo sodelovala tudi doc. dr. Barbara Riman.

Več

16-10-2018
V prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, bo 19. in 20. oktobra 2018 potekalo 4. srečanje Mreže Alpe Jadran – MAJ, z naslovom Mladi in projekti. Na srečanju bo imela dr. Katalin Hirnök Munda uvodno predavanje Zgodovinski razvoj regije in aktualni položaj Slovencev v Porabju.

Več

15-10-2018
V petek, 19. oktobra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja, predstavitev znanstvene monografije »Multiculturalism in Public Policies«, ki so jo izdali Akademska mreža za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, Inštitut za družbene vede iz Beograda, Center za mednarodne in varnostne študije Fakultete za politične vede Univerze v Zagrebu in Inštitut za narodnostna vprašanja ter predstavitev namena in delovanja Akademske mreže za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, ki spodbuja akademsko in raziskovalno sodelovanje v regiji in širše na področjih etničnih, manjšinskih in varnostnih študij.

Več