Ideja o ustanovitvi društva, ki bi povezovala tržaške Slovence živeče v Ljubljani, se je dolgo rojevala. Končno je 20. marca 2003 napočil zgodovinski dan, ko so se v pivnici Kratochwill v Ljubljani srečali: Tatjana Dolhar, Boris Gombač, Boris Kobal, Peter Malalan, Ana Martelanc in Stelio Rakar. Udeleženci tega sestanka so postali tudi ustanovni člani kluba.
Sledili sta še dve srečanji, prvo je bilo v gostilni na Eipprovi, kjer se nam je pridružil še Igor Škamperle, drugo v gostilni Pri Mraku, kjer se nam je pridružila še Tjaša Pavletič- Lacko in kjer smo se dokončno odločili, da ustanovimo klub.
Osnovni cilj delovanja kluba naj bi bilo povezovanje kluba med Slovenci v zamejstvu s širšim slovenskim kulturnim prostorom. Naš cilj smo utemeljili z dejstvom, da je žal matica premalo informirana o življenju in delovanju Slovencev na Tržaškem in tudi premalo zainteresirana, da bi ga bolje poznala.
V šali je Boris Kobal dodal še en motiv, in sicer da bi morali slovenski politiki, ki bi obiskali Italijo, vsakokrat prositi naš klub za mnenje.
Čez en mesec, to je 19.3. 2003, smo že izvedli prvi (ustanovni) občni zbor na katerem smo izvolili tudi organe kluba. Prvi občni zbor smo organizirali v gostilni Pri Mraku.
Prvo večje srečanje bodočih članov in prijateljev smo organizirali v maju 2004 v gostišču Na livadi. Na srečanju sta nastopila Boris Kobal in Miran Košuta.
Na začetku delovanja smo bili popolnoma brez denarja. Pisarniški material smo si »sposodili« v naših službah ali prinesli od doma. Za stroške pri notarju smo prispevali iz naših žepov. Šele pozneje nas je sofinanciral Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sledili so prvi sestanki, prav tako v raznih gostilnah(da bi ohranili slovensko tradicijo), in sicer Pri Mraku in kasneje Pod lipo.
Danes ima klub 66 članov, čeprav živi v Ljubljani precej več tržaških Slovencev, ki bi lahko bili potencialni člani kluba.
Za prvega predsednika kluba je bil izvoljen Igor Škamperle, po dveh mandatih je zaradi preobremenjenosti z delom na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predal funkcijo Sergiju Stepančiču. Po njegovi smrti je bil izvoljen za predsednika Stelio Rakar.
Naše prevladujoče aktivnosti so bile predstavitev knjig in njihovih avtorjev s Tržaškega, večeri poezije, pogovori o aktualnih problemih v zamejstvu, organizacija strokovnih ekskurzij in organizacija obiskov predstav v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Rada bi navedla le nekaj pomembnejših dogodkov:
- »Moja tržaška leta«, to je bil večer posvečen snemalcu in fotografu Ediju Šelhausu in pogovor z zgodovinarjem dr. Jožetom Pirjevcem ter razstava fotografij Egona Krausa. Predvajali smo tudi izseke iz filma Jurija Grudna »Bil sem zraven« (december 2008).
- »Okusi Krass – Kulinarična dediščina in kulturna identiteta Krasa«. Prireditev smo organizirali v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta. Nastopil je tudi moški pevski zbor Kraški dom, iz Repentabra, pod vodstvom Vesne Guštin(november 2009).
- Po zboru članov, ki ga je vodil pokojni predsednik Sergij Stepančič, je sledilo srečanje na katerem je nastopila ženska pevska skupina »Stu ledi« iz Trsta (april 2010).
- »Ko študent v Ljubljano gre« Ta dogodek je bil zastavljen kot sproščeno srečanje z bivšimi študenti Ljubljanske univerze s tržaškega in goriškega in obujanje spominov na študentska leta in na Ljubljano tedanjega časa (maj 2011).
- »110 okusnih let«.V Atriju ZRC-SAZU, smo organizirali predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki sodi v okvir praznovanja 110 letnice delovanja tega gledališča.
V zamejstvu smo sodelovali z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori), Narodno in študijsko knjižnico, Založništvom tržaškega tiska, Založbo Mladiko, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Slovenskim stalnim gledališčem, ter obema krovnima organizacijama, Slovensko gospodarsko kulturno zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V Sloveniji pa sodelujemo največ s Klubom koroških Slovencev in ZRC SAZU. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani nam je ponudil gostoljubnost, kjer je tudi uradni sedež kluba in kjer imamo tudi sestanke upravnega odbora.
Menimo, da je klub s svojim delovanjem upravičil svoj obstoj. Vendar s krčenjem finančnih sredstev s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, upada tudi klubsko delovanje.
Pri organizaciji raznih prireditev sodelujejo člani upravnega odbora, želeli bi pa večjo angažiranost tudi ostalih, predvsem mlajših članov.
Ana Martelanc
REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV KLUBA TRŽAŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI
V četrtek 11. aprila 2013 ob 19 uri v Prešernovi dvorani
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4-pritličje
Ker letos naš klub praznuje tudi 10 –letnico delovanja, bomo po zboru (predvidoma ob 20 uri) nadaljevali s srečanjem članov in prijateljev kluba, ki ga bo popestril s svojim nastopom član Boris Kobal.
Predlog dnevnega reda:
1. Pozdrav predsednika kluba dr. Stelia Rakarja
2. Izvolitev delovnih teles zbora in ugotovitev sklepčnosti
3. Poročilo o delovanju kluba med dvema zboroma
4 .Poročilo blagajničarke
5. Poročilo nadzornega odbora
6. Razprava o poročilih in njihova potrditev
7. Program dela kluba in finančni načrt za leto 2013
8. Razrešitev dosedanjih organov kluba in izvolitev novih organov
9. Razprava in predlogi članov
10. Razno