English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA






RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo

 
Iz zgodovine Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva (DSAP)


Poročilo prof. Majde Fister

Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva s skrajšanim imenom DSAP, je bilo ustanovljeno v Ljubljani 22. 4. 1992 z nalogo vzpostaviti čim tesnejše stike z avstrijskimi prijatelji iz obmejnih pokrajin zlasti na Koroškem, Štajerskem in na Dunaju. Poseben poudarek je bil ves čas namenjen delovanju t.i. skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Dvanajst ustanovnih članov je izbralo za vodstvo prof. dr. Jožeta Kušarja, ki je vodil društvo naslednjih devet let do leta 2001. Prvotne cilje in zamisli o razvijanju dobrososedskih odnosov in sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter vzpodbujanja in krepitve osebnih stikov med Slovenci in Avstrijci na šolskem, umetniškem, kulturnem, športnem, gospodarskem in na raziskovalnem področju, so se vsa leta le še dopolnjevali. Bilateralni odnosi so bili upoštevani v določenih dejavnostih, bila je vrsta srečanj tako na gospodarskem kot na kulturnem področju.
Število članov se je bistveno povečalo leta 2001 z novim mandatom predsednika dipl. ing. Jožeta Jeraja, ki je leta 2004 tudi obudil organizacijo Koroških kulturnih dni v Ljubljani. Od leta 1984 jih je nekaj let v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca, pa so potem zamrli. Društvo je takrat štelo 64 članov, med katerimi je bila zelo raznolika poklicna sestava od univerzitetnih profesorjev, direktorjev podjetij, političnih delavcev in uslužbencev do študentov. Po letu 2001 smo precej okrepili naše delovanje. Dejavnost, ki jo izvajamo, nas posebej povezuje predvsem na kulturnem in družabnem področju, o čemer nas prepričajo vsakoletni programi dejavnosti.

Poročilo prof. Lovra Sodje

Leta 2007 je vodstvo društva zaradi bolezni Jožeta Jeraja prevzel prof. dr. Peter Vencelj, ki je skupno z zelo agilno in požrtvovalno podpredsednico prof. Majdo Fister uspešno nadaljeval delo Jožeta Jeraja (sedaj je naš častni predsednik) zlasti glede organizacije vsakoletnih Koroških kulturnih dni (KKD) v Ljubljani in z izleti k zamejskim Slovencem v Avstriji in Italiji. KKD je poleg omenjenih treh aktivno pomagal organizirati Lovro Sodja, ki od leta 2005 kot član upravnega odbora društva skrbi za predstavitev odličnih koroških pevskih zborov, leta 2010 pa je postal tajnik društva. Zelo agilen je tudi predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar, tudi član upravnega odbora DSAP, ki poskrbi za vsakoletno predstavitev knjižnih novosti, ki jih izdajajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Mohorjeva založba, vsi iz Celovca. Zelo kakovostne so njegove informacije o kulturnih in drugih dogodkih zamejcev v Avstriji in Italiji in tudi o njihovih aktivnostih v Sloveniji, ki jih objavlja na spletni strani Kluba koroških Slovencev. Junija 2009 smo sedež društva preselili na Inštitut za narodnostna vprašanja na Erjavčevi cesti 26.
 
 
Septembra 2010 smo ob Evropskem dnevu jezikov v Slovenski matici v Ljubljani organizirali 2. Srečanje vseh petih Društev prijateljstva z Avstrijo (Dunaj, Gradec, Celovec, Maribor in Ljubljana), dveh Klubov koroških Slovencev in Kluba Korošcev v Ljubljani (70 udeležencev), ki ga je koordiniral tajnik Lovro Sodja. Ob tem smo obiskali tudi Državni zbor Republike Slovenije.
Dne 16. marca 2011 je predsedstvo društva prevzel prof. Lovro Sodja, dr. Peter Vencelj je postal podpredsednik. Članstvo je prej nihalo, nekateri so plačali članarino samo za eno leto, da so se lahko udeležili naših izletov, lani in letos se je pa ponovno povečalo in trenutno imamo 90 rednih članov. V aprilu 2011 smo v sodelovanju s KKZ in SPZ organizirali že 9. KKD v Ljubljani, ki jih je 8. aprila odprl prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavili smo pet prireditev na različnih lokacijah Ljubljane: branje poezije, razstava ugledne koroške slikarke na ljubljanskem gradu, lutkovna predstava, predstavitev štirih novih knjig slovenskih koroških avtorjev in koncert mešanega pevskega zbora Danica v Slovenski filharmoniji. Pri organizaciji smo sodelovali dr. Peter Vencelj, Janez Stergar in Lovro Sodja ob sodelovanju nove tajnice Damijane Zelnik in blagajničarke Damjane Pangerčič. Vse udeležence je po koncertu v rezidenci sprejel dr. Erwin Kubesch, avstrijski veleposlanik v Ljubljani. Letošnji kulturni dnevi so imeli izreden odmev v javnosti, saj so bila v kar 38 različnih pisnih in elektronskih medijih v Sloveniji in Avstriji objavljena poročila o izvrstnih kulturnih prireditvah koroških Slovencev. Več o poročilih v rubriki AKTUALNO. Društvo izdaja v marcu tudi vsakoletni Bilten »Srečno, sosed«, v katerem objavljamo poročila in slikovno gradivo o naših akcijah v preteklem letu.

 
Ljubljana, avgust 2011
 

NOVICE

8-3-2024
Vabimo vas na predstavitev knjige Lászla Göncza, bo v torek, 12.3.2024 ob 17.30 uri v dvorani Arhiva Vas Vármegyei MNL (9700 Szombathely, Hefele M. u. 1.). Inštitut je sozaložnik omenjene knjige.

Več

4-3-2024
V sredo, 6. marca 2024, bo v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani, potekal posvet v okviru projekta Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske.

Več

22-2-2024
Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, dr. Attila Kovács, se bo v četrtek, 22. februarja 2024 ob 17. uri v prostorih Pomurskega muzeja v Murski Soboti udeležil okrogle mize z naslovom Mi vsi živeti ščemo – meje nekoč in danes. Dodana fotogalerija dogodka (23.2.2024).

Več

12-2-2024
V torek, 13.2.2024 ob 17. uri vas vabimo v prostore Kulturnega doma v Dobrovniku, na predavanje z zgodovinsko tematiko z naslovom: Temeljne prelomnice v zgodovini prekmurskih Madžarov med letoma 1918 in 1998, ki ga bo imel sodelavec dr. Attila Kovács.

Več