English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


KRATKA VSEBINSKA PREDSTAVITEV PONUJENIH TEMATIK IN PODROČIJ IZOBRAŽEVANJA:

 


- Komunikacija → pretok informacij, preprosteje povedano pogovor in dogovarjanje v okolju,
  ki je pluralno, ker v njem obstajajo različni pogledi in populacije/skupine.
- Medkulturna komunikacija → vrsta/tip komunikacije v pluralnem okolju, o kateri
  najpogosteje govorimo takrat, ko gre za komunikacijo med ljudmi in skupinami različnega
  etničnega izvora, ki pogosto govorijo različne jezike.
- Komunikacijska koda → najpogosteje jezik, ki omogoča komunikacijo.
- Pomen komunikacije za kolektive.
- Predhodna in uvodna vprašanja:
  • Ali znate komunicirati? 
  • Ali ste primerno usposobljeni za medosebno in medkulturno komunikacijo? 
  • Ali ste sami kulturni v komunikaciji!?
  • Ali ste strpni/tolerantni?
  • Kako bi razložili pojem in koncept: komunikacija!?
  • Ali ste večkulturni in/ali medkulturni?
  • Kaj po vašem mnenju pomeni: medkulturna komunikacija?
  • Zakaj menite, da ste ali niste multikulturni – tako sami kot v svoji komunikaciji?
- Najbolj temeljna in pogosta oblika komunikacije je pogovor oz. razgovor (ta naj bi bil
  praviloma bolj vsebinski ali ciljno usmerjen) med dvema osebama ali med več osebami.
- Pomembno je tako tisto, kar je povedano, kot tudi to, kako je povedano.
- Načini komuniciranja à besedna in nebesedna govorica/komunikacija; totalna komunikacija
- Interpretacija oz. razumevanje povedanega oz. sporočenega – tako z besedno (verbalno)
  kot nebesedno (neverbalno, zlasti celovito) komunikacijo.
- Pravila uspešne komunikacije.
TRENING ZA ODPRTO IN STRPNO (MEDKULTURNO) KOMUNIKACIJO!
 
 
-  Vse družbe na svetu so etnično pluralne in (notranje) različne, to pa velja tudi za večino mikro okolij (npr. šola).
-  Obstoj in vrste pluralnosti/različnosti ter temelji upravljanja različnosti:
  • zaznavanje, pretok informacij, vedenje o pluralnosti/različnosti ter njuno razumevanje in sprejemanje → različnost kot normalno stanje stvari in situacija v družbi;
  • strpnost (toleranca);
  • nediskriminacija, priznavanje različnosti ter vključevanje in integracija;
  • pluralizem/različnost kot vrednoti in kor primerjalni prednosti;
  • koncept urejanja in upravljanja različnosti;
  • sobivanje in sodelovanje → skupni interesi kot podlaga za prostovoljno/svobodno in enakopravno polno integracijo;
  • preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov kot segmenti upravljanja različnosti;
  • različnost kot vrednota in družbeno bogastvo.
-  Ugotavljanje, predstavitev, razumevanje in promoviranje različnosti v vašem mikro okolju.
-  Pristopi, načela, metode in tehnike upravljanja različnosti.
-  Pomen izobraževanja in usposabljanja za uspešno upravljanje različnosti
 
 
-  Opredelitev/definicija diskriminacije in drugačnega obravnavanja. Ali je vsako drugačno
   obravnavanje tudi diskriminacija?
-  Predsodki, stereotipi in diskriminacija: Kako in zakaj nastanejo predsodki in stereotipi?
   Kakšni so njihovi učinki?
-  Diskriminacija v šolskem okolju:
  • Viri (učitelji, sošolci, strokovno osebje).
  • Oblike (posredna, neposredna, nadlegovanje, navajanje k diskriminaciji)?
  • Vrste (prikrita, institucionalna).
  • Izvor (šolsko okolje, domače okolje, druga okolja – npr. izvenšolske dejavnosti, ipd.).
- Nenamerna in prikrita diskriminacija – ko nekdo diskriminira, ne da bi bil to njegov
   namenosveščanje o diskriminaciji v šoli
- Učinek diskriminacije v šoli – kakšne so posledice za žrtve diskriminacije, prehajanje
  diskriminacije iz šolstva v delovno okolje in druge domene človekovega življenja; 
  kumulacija diskriminacije skozi različne domene človekovega življenja
- Strategije in tehnike preprečevanja diskriminacije v šolskem okolju – od osveščanja do
  ukrepanja
 
 
-  Vključevanje in izključevanje (inclusion/exclusion) kot relacijska/odnosna pojava
   (procesa): definicije in koncepti ter dimenzije (medčloveške – družbene, prostor, čas…);
   normativno in stvarno.
-  Načini/prakse/oblike in koncepti vključevanja/izključevanja:
    Izključevanje:
- eliminacija: uničenje oz. odstranitev,
- segregacija: (iz)ločitev, diferencirana segregacija,
- subordinacija (podreditev).
    Vključevanje:
- subordinacija,
- asimilacija,
- adaptacija (prilagoditev),
- inkorporacija,
- integracija,
- urejanje in upravljanje različnosti.
 
-  Šola in družba (širše okolje) – splošno in konkretni primeri.
-  Šolsko okolje in odnosi na šoli ter vključevanje v šolsko okolje:
- normativni okviri,
- politike in ukrepi,
- prakse.
-  Vaša šola:
- učenci in starši ter učitelji in drugi zaposleni,
- vključevanje »različnih«,
- analiza in ocena stanja,
- pristopi, politike in ukrepi (na šoli),
- potrebe, možnosti, ovire.
- Praktični primeri: delavnica.
 
 
- Pluralnost, različnost in asimetrije ter konflikti kot normalni pojavi in stanje.
- Pluralizem kot podlaga za obstoj različnih interesov, ki so lahko med sabo tudi konfliktni.
- Opredelitev/definicija kriz in konfliktov; tipi konfliktov.
- Pozitivni in negativni potencialni kriz in konfliktov.
- Koncepti upravljanja in razreševanja konfliktov.
- Upravljanje različnosti ter preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov.
- Pristopi, strategije, metode in tehnike upravljanja in razreševanja kriz in konfliktov:
  • pristopi in strategije;
  • zgodnje zaznavanje in preprečevanje kriz in konfliktov;
  • analiza kriz in konfliktov:
- konfliktni trikotnik;
- razumevanje konflikta;
- strani v konfliktu;
  • upravljanje in razreševanje:
- metode in tehnike;
- aktivnosti in njihovo povezovanje;
  • po-konfliktno upravljanje:
- rekonstrukcija in rehabilitacija;
- rekonciliacija/pomiritev;
  • evalvacija in kontinuirano dograjevanje in razvijanje strategij in aktivnosti za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.
- Trening za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov: analiza kriz in konfliktov; kolegialna/vrstniška mediacija in razvoj strategije za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov v specifičnem okolju.
 
 
-  Pogajanja kot specifična oblika komuniciranja in mehanizem za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.
-  Formalna in neformalna pogajanja: določitev okvirov (vsebinskih, časovnih, prostorskih…), pravil in sodelujočih – temeljno soglasje/dogovor kot temelj pogajanj.
-  Ključna vprašanja pri pogajanjih:
  • cilji in okviri,
  • pravila in postopki,
  • strategije pogajanj:
- oblikovanje strategij in taktik,
- optimizacija strategij in taktik ter njihov razvoj,
- (do)delitev vlog znotraj skupin in med skupinami,
- maksimalen, optimalen, zadovoljiv in sprejemljiv izplen,
  • načini komuniciranja in tehnike:
- trening pogajalcev,
- metode in tehnike,
- komuniciranje: veščine ter razreševanje problemov,
- predstavitev stališč in ciljev,
- uresničevanje strategij in ciljev,
  • dogovor kot želeni cilj pogajanj,
  • uresničevanje dogovorjenega.
-  Trening pogajanj: delavnice.
 
 
NOVICE

15-11-2017
Forum romskih svetnikov vabi na Slavnostno akademijo ob 15. obletnici uzakonitve pravice Romov do enega predstavnika v občinskih svetih, ki bo 8. decembra 2017, ob 12. uri v Cankarjevem domu (Konferenčna dvorana M3-4) v Ljubljani.

Več

15-11-2017
Izšla je 131. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 3. novembra do 9. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Izšla je 130. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2017.

Več

8-11-2017
Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem organizirajo v petek, 10. novembra 2017, v konferenčni dvorani DSS na Gornjem Seniku, posvet Govorim svoj jezik. Na posvetu bosta s prispevkom sodelovala tudi raziskovalca Inštituta za narodnostna vprašanja Katalin Munda Hirnök in Attila Kovács.

Več