English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE










KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


KRATKA VSEBINSKA PREDSTAVITEV PONUJENIH TEMATIK IN PODROČIJ IZOBRAŽEVANJA:

 


- Komunikacija → pretok informacij, preprosteje povedano pogovor in dogovarjanje v okolju,
  ki je pluralno, ker v njem obstajajo različni pogledi in populacije/skupine.
- Medkulturna komunikacija → vrsta/tip komunikacije v pluralnem okolju, o kateri
  najpogosteje govorimo takrat, ko gre za komunikacijo med ljudmi in skupinami različnega
  etničnega izvora, ki pogosto govorijo različne jezike.
- Komunikacijska koda → najpogosteje jezik, ki omogoča komunikacijo.
- Pomen komunikacije za kolektive.
- Predhodna in uvodna vprašanja:
  • Ali znate komunicirati? 
  • Ali ste primerno usposobljeni za medosebno in medkulturno komunikacijo? 
  • Ali ste sami kulturni v komunikaciji!?
  • Ali ste strpni/tolerantni?
  • Kako bi razložili pojem in koncept: komunikacija!?
  • Ali ste večkulturni in/ali medkulturni?
  • Kaj po vašem mnenju pomeni: medkulturna komunikacija?
  • Zakaj menite, da ste ali niste multikulturni – tako sami kot v svoji komunikaciji?
- Najbolj temeljna in pogosta oblika komunikacije je pogovor oz. razgovor (ta naj bi bil
  praviloma bolj vsebinski ali ciljno usmerjen) med dvema osebama ali med več osebami.
- Pomembno je tako tisto, kar je povedano, kot tudi to, kako je povedano.
- Načini komuniciranja à besedna in nebesedna govorica/komunikacija; totalna komunikacija
- Interpretacija oz. razumevanje povedanega oz. sporočenega – tako z besedno (verbalno)
  kot nebesedno (neverbalno, zlasti celovito) komunikacijo.
- Pravila uspešne komunikacije.
TRENING ZA ODPRTO IN STRPNO (MEDKULTURNO) KOMUNIKACIJO!
 
 
-  Vse družbe na svetu so etnično pluralne in (notranje) različne, to pa velja tudi za večino mikro okolij (npr. šola).
-  Obstoj in vrste pluralnosti/različnosti ter temelji upravljanja različnosti:
  • zaznavanje, pretok informacij, vedenje o pluralnosti/različnosti ter njuno razumevanje in sprejemanje → različnost kot normalno stanje stvari in situacija v družbi;
  • strpnost (toleranca);
  • nediskriminacija, priznavanje različnosti ter vključevanje in integracija;
  • pluralizem/različnost kot vrednoti in kor primerjalni prednosti;
  • koncept urejanja in upravljanja različnosti;
  • sobivanje in sodelovanje → skupni interesi kot podlaga za prostovoljno/svobodno in enakopravno polno integracijo;
  • preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov kot segmenti upravljanja različnosti;
  • različnost kot vrednota in družbeno bogastvo.
-  Ugotavljanje, predstavitev, razumevanje in promoviranje različnosti v vašem mikro okolju.
-  Pristopi, načela, metode in tehnike upravljanja različnosti.
-  Pomen izobraževanja in usposabljanja za uspešno upravljanje različnosti
 
 
-  Opredelitev/definicija diskriminacije in drugačnega obravnavanja. Ali je vsako drugačno
   obravnavanje tudi diskriminacija?
-  Predsodki, stereotipi in diskriminacija: Kako in zakaj nastanejo predsodki in stereotipi?
   Kakšni so njihovi učinki?
-  Diskriminacija v šolskem okolju:
  • Viri (učitelji, sošolci, strokovno osebje).
  • Oblike (posredna, neposredna, nadlegovanje, navajanje k diskriminaciji)?
  • Vrste (prikrita, institucionalna).
  • Izvor (šolsko okolje, domače okolje, druga okolja – npr. izvenšolske dejavnosti, ipd.).
- Nenamerna in prikrita diskriminacija – ko nekdo diskriminira, ne da bi bil to njegov
   namenosveščanje o diskriminaciji v šoli
- Učinek diskriminacije v šoli – kakšne so posledice za žrtve diskriminacije, prehajanje
  diskriminacije iz šolstva v delovno okolje in druge domene človekovega življenja; 
  kumulacija diskriminacije skozi različne domene človekovega življenja
- Strategije in tehnike preprečevanja diskriminacije v šolskem okolju – od osveščanja do
  ukrepanja
 
 
-  Vključevanje in izključevanje (inclusion/exclusion) kot relacijska/odnosna pojava
   (procesa): definicije in koncepti ter dimenzije (medčloveške – družbene, prostor, čas…);
   normativno in stvarno.
-  Načini/prakse/oblike in koncepti vključevanja/izključevanja:
    Izključevanje:
- eliminacija: uničenje oz. odstranitev,
- segregacija: (iz)ločitev, diferencirana segregacija,
- subordinacija (podreditev).
    Vključevanje:
- subordinacija,
- asimilacija,
- adaptacija (prilagoditev),
- inkorporacija,
- integracija,
- urejanje in upravljanje različnosti.
 
-  Šola in družba (širše okolje) – splošno in konkretni primeri.
-  Šolsko okolje in odnosi na šoli ter vključevanje v šolsko okolje:
- normativni okviri,
- politike in ukrepi,
- prakse.
-  Vaša šola:
- učenci in starši ter učitelji in drugi zaposleni,
- vključevanje »različnih«,
- analiza in ocena stanja,
- pristopi, politike in ukrepi (na šoli),
- potrebe, možnosti, ovire.
- Praktični primeri: delavnica.
 
 
- Pluralnost, različnost in asimetrije ter konflikti kot normalni pojavi in stanje.
- Pluralizem kot podlaga za obstoj različnih interesov, ki so lahko med sabo tudi konfliktni.
- Opredelitev/definicija kriz in konfliktov; tipi konfliktov.
- Pozitivni in negativni potencialni kriz in konfliktov.
- Koncepti upravljanja in razreševanja konfliktov.
- Upravljanje različnosti ter preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov.
- Pristopi, strategije, metode in tehnike upravljanja in razreševanja kriz in konfliktov:
  • pristopi in strategije;
  • zgodnje zaznavanje in preprečevanje kriz in konfliktov;
  • analiza kriz in konfliktov:
- konfliktni trikotnik;
- razumevanje konflikta;
- strani v konfliktu;
  • upravljanje in razreševanje:
- metode in tehnike;
- aktivnosti in njihovo povezovanje;
  • po-konfliktno upravljanje:
- rekonstrukcija in rehabilitacija;
- rekonciliacija/pomiritev;
  • evalvacija in kontinuirano dograjevanje in razvijanje strategij in aktivnosti za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.
- Trening za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov: analiza kriz in konfliktov; kolegialna/vrstniška mediacija in razvoj strategije za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov v specifičnem okolju.
 
 
-  Pogajanja kot specifična oblika komuniciranja in mehanizem za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.
-  Formalna in neformalna pogajanja: določitev okvirov (vsebinskih, časovnih, prostorskih…), pravil in sodelujočih – temeljno soglasje/dogovor kot temelj pogajanj.
-  Ključna vprašanja pri pogajanjih:
  • cilji in okviri,
  • pravila in postopki,
  • strategije pogajanj:
- oblikovanje strategij in taktik,
- optimizacija strategij in taktik ter njihov razvoj,
- (do)delitev vlog znotraj skupin in med skupinami,
- maksimalen, optimalen, zadovoljiv in sprejemljiv izplen,
  • načini komuniciranja in tehnike:
- trening pogajalcev,
- metode in tehnike,
- komuniciranje: veščine ter razreševanje problemov,
- predstavitev stališč in ciljev,
- uresničevanje strategij in ciljev,
  • dogovor kot želeni cilj pogajanj,
  • uresničevanje dogovorjenega.
-  Trening pogajanj: delavnice.
 
 
NOVICE

7-12-2018
Izšla je 181. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 19. oktobra do 25. oktobra 2018.

Več

7-12-2018
Med 6. in 8. decembrom 2018, poteka v Zagrebu mednarodna znanstveno-strokovna konferenca MIGRACIJE I IDENTITET (kultura, ekonomija, država). Konferenco organizira Institut za migracije i narodnosti iz Zagreba, eden izmed mednarodnih soorganizatorjev pa je tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Damir Josipovič ima na konferenci dva referata: v četrtek, 6. decembra 2018 je imel plenarno predavanje z naslovom »Hrvatsko-slovenski granični teritorij i njeni stanovnici u spornim područjima nakon presude Arbitražnog suda u Haagu« in v petek, 7. decembra 2018, referat z naslovom »Promjena etničke strukture Ljubljane: je li i dalje održiva stara dihotomija starih i novih manjina?«

Več

4-12-2018
V ponedeljek, 3. decembra 2018, je bila ob 15. uri, na Inštitutu za narodnostna vprašanja 50. seja KOsRIS-a, ki sta se je udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Več

4-12-2018
Izšla je 180. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 12. oktobra do 18. oktobra 2018.

Več