English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE









KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY








DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA, USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA ZA UČITELJE IN ZAPOSLENE NA OSNOVNIH ŠOLAH

 
V okviru trajnega strokovnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev in zaposlenih na osnovnih šolah v Sloveniji, ki ga morajo za svoje zaposlene organizirati šole, vam kot svojo redno ponudbo ponujamo izobraževanje in usposabljanje o naslednjih tematikah in področjih:
Posebej prilagojene oblike izobraževanja in usposabljanja ter strokovna predavanja lahko na željo naročnika pripravimo tudi o drugih aktualnih tematikah s področij etničnih in manjšinskih študij, varstva manjšin, identitet, multikulturalizma in interkulturalizma, migracij, družbene vključenosti in izključenosti (inclusion and exclusion), integracije migrantov in (i)migrantskih populacij, demokratizacije in državljanske vzgoje oz. izobraževanja in vzgoje za aktivno državljanstvo ter vseživljenjskega izobraževanja, človekovih pravic in svoboščin, globalizacije, pri čemer lahko po vaši želji posebno pozornost namenimo posameznim okoljem/prostorom (Slovenija, sosednje države, srednja Evropa, Balkan, države EU, itd.) ter vlogi različnih akterjev, kot so države (oz. njihove institucije), mednarodne organizacije in integracije, lokalne in regionalne skupnosti in oblasti, civilna družba in njeni akterji.
 
Ponujene oblike izobraževanja in usposabljanja pomenijo neposreden prenos najnovejših strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih rezultatov in dognanj v družbeno prakso in tudi njihovo prilagoditev za uporabo v posameznih okoljih, upoštevaje njihove specifične situacije in potrebe. Zasnovali in pripravili so jih vrhunsko usposobljeni znanstveniki, uveljavljeni v Sloveniji in v svetu, pri njihovem razvoju in izvajanju pa jim pomagajo mladi raziskovalci in podiplomski študenti, ki so vključeni v raziskovalne projekte in programe na Inštitutu za narodnostna vprašanja in njegovem Mednarodnem centru za medetnične odnose in manjšine v Jugovzhodni Evropi. Program izobraževanja in usposabljanja vodi in koordinira red. prof. dr. Mitja Žagar, raziskovalni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na univerzah v Ljubljani in na Primorskem ter predavatelj na številnih univerzah v Evropi in po svetu, pri njem pa sodelujejo dr. Romana Bešter, doc. dr. Sara Brezigar in izr. prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica INV, katerih življenjepise in bibliografije lahko najdete na spletni strani Inštituta za narodnostna vprašanja (www.inv.si), ter podiplomske (magistrske in doktorske) študentke, ki so vključene v študentski raziskovalni projekt o urejanju človekovih pravic in svoboščin v ustavah držav sveta: Biserka Bubnjić, Vesna Dolinšek, Bojana Kovačič, Vesna Markelj, mlada raziskovalka na Univerzi na Primorskem, in Tanja Peterlin. Občasno, predvsem po potrebah, v ekipo vključujemo še druge sodelavce Inštituta za narodnostna vprašanja, zunanje strokovnjake in sodelavce.

Pri snovanju in izvajanju oblik in programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja upoštevamo tako najnovejše trende in dognanja na navedenih strokovnih in znanstvenih področjih kot tudi na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno z različnimi uporabnimi pedagoškimi in andragoškimi pristopi in metodami. Glede na zasnovo posameznih oblik izobraževanja in usposabljanja so za njihovo uspešno izvajanje najprimernejše skupine, ki niso večje od 50 udeležencev, pri čemer se v delavnicah udeleženci razdelijo na dve ali tri skupine s 15 do 25 člani (odvisno od števila udeležencev in vaje/simulacije, ki se izvaja). Izvajanje izobraževanja in usposabljanja se prilagaja potrebam in specifiki okolja, kjer ga izvajamo. Vse ponujene oblike in vsebine izobraževanja in usposabljanja po dogovoru z ravnateljicami in ravnatelji osnovnih šol lahko pripravimo in izvedemo kot tematske konference (lahko tudi v več delih oz. segmentih), na podlagi katerih se sodelujočim učiteljicam in učiteljem ter ostalim sodelavcem lahko izdajo potrdila, ki jih priznava MŠŠ.
 
 
1.      PREDAVANJA (2-3 ure):
Predavanje: 2 uri (2 x 45 minut oz. po dogovoru) + razprava (1-2 šolski uri)
 
2.      PREDAVANJA Z DELAVNICAMI (3-5 ur; povečano glede na število delavnic):
Predavanje: 2 uri (2 x 45 minut oz. po dogovoru) + razprava (1-2 šolski uri)
+
Delavnica: delo po skupinah (cca. 2-3 šolske ure za vsako vajo)
 
3.      DNEVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM (6-8 ur; lahko tudi kot tematska konferenca ali njen del)
Predavanja (1-2): vsako 2 uri (2 x 45 minut oz. po dogovoru) + razprava (1-2 šolski uri)
+
Delavnice (1-3): delo po skupinah (cca. 2-3 šolske ure za vsako vajo)
 
4.      DVODNEVNO IZOBRAŽEVANJE (12-16 ur; lahko tudi kot tematska konferenca ali njen del)
Predavanja (1-4): vsako 2 uri (2 x 45 minut oz. po dogovoru) + razprava (1-2 šolski uri)
+
Delavnice (1-5): delo po skupinah (cca. 2-3 šolske ure za vsako vajo)
 
5. 24 URNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA USPOSABLJANJE UČITELJEV (kot tematska konferenca za osnovne šole in učitelje)
Predavanja (3-5): vsako 2-4 ure (2 x 45 minut oz. po dogovoru) + razprava (1-2 šolski uri)
+
Delavnice (1-5): delo po skupinah (cca. 2-3 šolske ure za vsako vajo)
+
Individualno delo učiteljev (projektna naloga, seminar)
 
 
Program predavanj in izobraževanja se lahko prilagodi potrebam in željam institucij, pri čemer se pri dodatnem ali trajnem programu izobraževanja lahko dogovorimo tudi samo za izvedbo delavnic, če so udeleženci že sodelovali pri uvodnih predavanjih za posamezno tematiko oz. področje, ki slušatelje usposobijo za uspešno sodelovanje in delo v delavnicah (skupinske vaje). Delavnice se praviloma izvaja za skupine 15-25 udeležencev, zato se v primeru večjega števila udeležencev pripravi več ponovitev oz. vzporednih delavnic. Kot navedeno, se program lahko izvede kot tematska konferenca, ki zagotavlja sodelujočim učiteljem pridobivanje potrebnih potrdil za strokovno usposabljanje.
 
Cene,  ki so navedene v ponudbi, so okvirne. V primeru dogovora za več izobraževalnih oblik ali trajno izobraževanje in usposabljanje učiteljev in zaposlenih na šoli, je možen dogovor o posebnih oblikah izobraževanja ter ugodnejših cenah.


 
-       Komunikacija à pretok informacij, preprosteje povedano pogovor in dogovarjanje v
        okolju, ki je pluralno, ker v njem obstajajo različni pogledi in populacije/skupine.
-       Medkulturna komunikacija à vrsta/tip komunikacije v pluralnem okolju, o kateri
        najpogosteje govorimo takrat, ko gre za komunikacijo med ljudmi in skupinami
        različnega etničnega izvora, ki pogosto govorijo različne jezike.
-       Komunikacijska koda à najpogosteje jezik, ki omogoča komunikacijo.
-       Pomen komunikacije za kolektive.
-       Predhodna in uvodna vprašanja:
  • Ali znate komunicirati?
  • Ali ste primerno usposobljeni za medosebno in medkulturno komunikacijo?
  • Ali ste sami kulturni v komunikaciji!?
  • Ali ste strpni/tolerantni?
  • Kako bi razložili pojem in koncept: komunikacija!?
  • Ali ste večkulturni in/ali medkulturni?
  • Kaj po vašem mnenju pomeni: medkulturna komunikacija?
  • Zakaj menite, da ste ali niste multikulturni – tako sami kot v svoji komunikaciji?
-       Najbolj temeljna in pogosta oblika komunikacije je pogovor oz. razgovor
        (ta naj bi bil praviloma bolj vsebinski ali ciljno usmerjen) med dvema osebama ali med
         več osebami.
-       Pomembno je tako tisto, kar je povedano, kot tudi to, kako je povedano.
-       Načini komuniciranja à besedna in nebesedna govorica/komunikacija; totalna
        komunikacija
-       Interpretacija oz. razumevanje povedanega oz. sporočenega – tako z besedno
        (verbalno) kot nebesedno (neverbalno, zlasti celovito) komunikacijo.
-       Pravila uspešne komunikacije.
-       TRENING ZA ODPRTO IN STRPNO (MEDKULTURNO) KOMUNIKACIJO!
 
 
-       Vse družbe na svetu so etnično pluralne in (notranje) različne, to pa velja tudi za večino
         mikro okolij (npr. šola).
-       Obstoj in vrste pluralnosti/različnosti ter temelji upravljanja različnosti:
  • zaznavanje, pretok informacij, vedenje o pluralnosti/različnosti ter njuno razumevanje in sprejemanje à različnost kot normalno stanje stvari in situacija v družbi;
  • strpnost (toleranca);
  • nediskriminacija, priznavanje različnosti ter vključevanje in integracija;
  • pluralizem/različnost kot vrednoti in kor primerjalni prednosti;
  • koncept urejanja in upravljanja različnosti;
  • sobivanje in sodelovanje à skupni interesi kot podlaga za prostovoljno/svobodno in enakopravno polno integracijo;
  • preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov kot segmenti upravljanja različnosti;
  • različnost kot vrednota in družbeno bogastvo. 
-       Ugotavljanje, predstavitev, razumevanje in promoviranje različnosti v vašem mikro
         okolju.
-       Pristopi, načela, metode in tehnike upravljanja različnosti.
-       Pomen izobraževanja in usposabljanja za uspešno upravljanje različnosti
 
 
-       Opredelitev/definicija diskriminacije in drugačnega obravnavanja. Ali je vsako drugačno
        obravnavanje tudi diskriminacija?
-       Predsodki, stereotipi in diskriminacija: Kako in zakaj nastanejo predsodki in stereotipi?
         Kakšni so njihovi učinki?
-       Diskriminacija v šolskem okolju:
  • Viri (učitelji, sošolci, strokovno osebje).
  • Oblike (posredna, neposredna, nadlegovanje, navajanje k diskriminaciji)?
  • Vrste (prikrita, institucionalna).
  • Izvor (šolsko okolje, domače okolje, druga okolja – npr. izvenšolske dejavnosti, ipd.).
-       Nenamerna in prikrita diskriminacija – ko nekdo diskriminira, ne da bi bil to njegov
        namenosveščanje o diskriminaciji v šoli
-       Učinek diskriminacije v šoli – kakšne so posledice za žrtve diskriminacije, prehajanje
        diskriminacije iz šolstva v delovno okolje in druge domene človekovega življenja;
        kumulacija diskriminacije skozi različne domene človekovega življenja
-       Strategije in tehnike preprečevanja diskriminacije v šolskem okolju – od osveščanja
        do ukrepanja
 
 
-       Vključevanje in izključevanje (inclusion/exclusion) kot relacijska/odnosna pojava
       (procesa): definicije in koncepti ter dimenzije (medčloveške – družbene, prostor, čas…);
        normativno in stvarno.
-       Načini/prakse/oblike in koncepti vključevanja/izključevanja:
        Izključevanje:
        - eliminacija: uničenje oz. odstranitev,
        - segregacija: (iz)ločitev, diferencirana segregacija,
        - subordinacija (podreditev).
 
        Vključevanje:
subordinacija,
asimilacija,
adaptacija (prilagoditev),
inkorporacija,
integracija,
urejanje in upravljanje različnosti.
-       Šola in družba (širše okolje) – splošno in konkretni primeri.
-       Šolsko okolje in odnosi na šoli ter vključevanje v šolsko okolje:
normativni okviri,
politike in ukrepi,
prakse.
-       Vaša šola:
- učenci in starši ter učitelji in drugi zaposleni,
- vključevanje »različnih«,
- analiza in ocena stanja,
- pristopi, politike in ukrepi (na šoli),
- potrebe, možnosti, ovire.
-       Praktični primeri: delavnica.
 
 
-       Pluralnost, različnost in asimetrije ter konflikti kot normalni pojavi in stanje.
-       Pluralizem kot podlaga za obstoj različnih interesov, ki so lahko med sabo tudi
         konfliktni.
-       Opredelitev/definicija kriz in konfliktov; tipi konfliktov.
-       Pozitivni in negativni potencialni kriz in konfliktov.
-       Koncepti upravljanja in razreševanja konfliktov.
-       Upravljanje različnosti ter preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov.
-       Pristopi, strategije, metode in tehnike upravljanja in razreševanja kriz in konfliktov:
  • pristopi in strategije;
  • zgodnje zaznavanje in preprečevanje kriz in konfliktov;
  • analiza kriz in konfliktov:
          - konfliktni trikotnik;
razumevanje konflikta;
strani v konfliktu;
  • upravljanje in razreševanje:
metode in tehnike;
aktivnosti in njihovo povezovanje;
  • po-konfliktno upravljanje:
rekonstrukcija in rehabilitacija;
rekonciliacija/pomiritev;
  • o   evalvacija in kontinuirano dograjevanje in razvijanje strategij in aktivnosti za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.
-       Trening za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov: analiza kriz in konfliktov; kolegialna/vrstniška mediacija in razvoj strategije za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov v specifičnem okolju.
  
-       Pogajanja kot specifična oblika komuniciranja in mehanizem za preprečevanje,
        upravljanje in razreševanje konfliktov.
-       Formalna in neformalna pogajanja: določitev okvirov (vsebinskih, časovnih,
        prostorskih…), pravil in sodelujočih – temeljno soglasje/dogovor kot temelj pogajanj.
-       Ključna vprašanja pri pogajanjih:
  • cilji in okviri,
  • pravila in postopki,
  • strategije pogajanj:
oblikovanje strategij in taktik,
optimizacija strategij in taktik ter njihov razvoj,
(do)delitev vlog znotraj skupin in med skupinami,
maksimalen, optimalen, zadovoljiv in sprejemljiv izplen,
  • o   načini komuniciranja in tehnike:
trening pogajalcev,
metode in tehnike,
komuniciranje: veščine ter razreševanje problemov,
predstavitev stališč in ciljev,
uresničevanje strategij in ciljev,
  • dogovor kot želeni cilj pogajanj,
  • uresničevanje dogovorjenega.
-       Trening pogajanj: delavnice.
 
  
NOVICE

20-10-2017
Izšla je 128. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 13. oktobra do 19. oktobra 2017.

Več

16-10-2017
Izšla je 127. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 6. oktobra do 12. oktobra 2017.

Več

9-10-2017
Izšla je 126. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 29. septembra do 5. oktobra 2017.

Več

4-10-2017
Na 2. nacionalni znanstveni konferenci z naslovom ‘Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju’, ki je potekala v ponedeljek, 25. septembra 2017, v prostorih ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana), je s prispevkom »Vloga staršev šoloobveznih otrok in njihova pričakovanja od izobraževalnega sistema v Sloveniji« sodeloval Damir Josipovič (INV).

Več