Raziskovalni projekt neposredno odgovarja na potrebe pripravljalcev strateških dokumentov, predvsem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in iz nje izhajajočih akcijskih načrtov, da bi dobili celovito in empirično podprto raziskavo temeljnih sociolingvističnih problemov. Prinaša celovit pregled sociolingvistične situacije v RS ter opis jezikovnih potreb uporabnikov v RS in potreb uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje z namenom oblikovanja izhodišč za novi nacionalni program za jezikovno politiko.

Projekt bo opisal in raziskal doslej evidentirane sociolingvistične probleme ter identificiral nove problemske sklope na področjih pravne ureditve in zakonodaje ter potreb izbranih skupin jezikovnih uporabnikov v RS in jezikovnih uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje – s poudarkom na jezikovnem opisu, jezikovnih tehnologijah, jezikih in jezikovnih različicah ter jezikovnih izbirah. Pri izbranih skupinah jezikovnih uporabnikov v RS gre za skupine, ki predstavljajo temeljna področja javnega življenja in udejstvovanja v RS, tj. za jezikovne uporabnike na področju medijev, kulture, znanosti, predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in visokega šolstva, v gospodarstvu, javni upravi in pravosodju. Posebna pozornost bo posvečena jezikovnim uporabnikom drugih jezikov v RS, tj. manjšinskih in tujih jezikov, jezikov priseljencev, slovenskega znakovnega jezika, in jezikovnim uporabnikom s posebnimi potrebami. Uporabniki slovenskega jezika zunaj RS živijo na robovih slovenskega etničnega ozemlja, v državah bivše SFRJ, po Evropi in drugod po svetu.

Opravljena bo obsežna empirična raziskava, ki bo evidentirane problematike preverila neposredno med uporabniki. Po temeljiti analizi pridobljenih podatkov bodo pripravljene smernice za novi nacionalni program za jezikovno politiko. Celotna raziskava bo prinesla opis in analizo stališč, sporazumevalnih praks, jezikovne opremljenosti in jezikovne izobraženosti jezikovnih uporabnikov, vse to pa povezala z jezikovnotehnološkimi vprašanji. Zajela bo tako sociolingvistične kot pravne vidike, saj se z vidika jezikovne politike kot javne politike, oblikovane v javnem interesu, njene cilje nujno realizira tudi skozi pravna načela in pravila. Opravljena bo sistemska analiza merodajnih pravnih aktov, ki urejajo rabo slovenščine in drugih jezikov ter jezikovne pravice, možnosti in prakse uporabnikov s posebnimi potrebami v RS ter uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje.