English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih: dejavniki spodbud in ovir, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti v izobraževalnem sistemu v Sloveniji po končani osnovni šoli

Nosilec projekta: dr. Janez Pirc
Sodelavci:  dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac
Šifra projekta: V5-1703
Financer: ARRS, MIZŠ
Obdobje trajanja projekta: 2018 – 2020


Izobrazbena struktura romske skupnosti v Sloveniji je zelo slaba. Zelo velik delež nima dokončane niti osnovne šole, še manjši je delež tistih, ki so zaključili srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Takšno stanje pomeni za pripadnike romske skupnosti slabše možnosti za zaposlitev ter posledično slabše materialne in bivanjske pogoje – s tem pa tudi veliko večje možnosti za ujetost v začaran krog revščine. Višja stopnja izobrazbe je eden ključnih dejavnikov, ki lahko pomagajo pri odpravljanju teh težav.
 
V Sloveniji za raven rednega srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja na sistemski ravni ne obstajajo posebni programi pomoči ali podpore Romom. Ključna dokumenta (Strategija vzgoje in izobraževanja Romov ter Nacionalni program ukrepov za Rome), namenjena tej skupnosti, ki na ravni države obravnavata tudi izobraževanje, omenjata srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih v najboljšem primeru samo zelo na splošno in kratko. Podobno je tudi na področju kvantitativnega beleženja vključenosti in uspešnosti Romov na tej ravni izobraževanja: podatki so zbrani nesistematično, priložnostno. Kljub temu, da je tako v Sloveniji kot v svetu izobraževanje Romov predmet številnih raziskav in proučevanj, pa je v slovenskem okviru raziskovalna pozornost usmerjena zlasti na predšolsko in osnovnošolsko raven. Na področju izobraževanja in usposabljanja Romov je bilo v zadnjih dveh desetletjih izvedenih zelo veliko različnih projektov, vendar je bil le manjši del raziskovalne narave, še manj je bilo osredotočenih na srednješolsko in višje/visokošolsko izobraževanje. Nekaj projektov se je le posredno dotikalo tega področja, ali pa so se ukvarjali s poklicnim izobraževanjem oz. različnimi oblikami neformalnega izobraževanja in usposabljanja odraslih Romov.
 
V okviru predlaganega projekta si bomo zaradi omenjenega slabega stanja na področju raziskav glede izobrazbene ravni oziroma vključenosti in uspešnosti Romov na področju srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja prizadevali za dosego naslednjih ciljev:

  1. izdelati kvantitativni pregleda stanja glede vključenosti in uspešnosti Romov v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
  2. identificirati in analizirati dejavnike, ki vplivajo na stopnjo vključenosti in uspeh Romov v izobraževalnem sistemu nasploh, s poudarkom na srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
  3. identificirati glavne probleme in ovire, s katerimi se srečujejo Romi v procesu srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih in proučiti možnost za njihovo ublažitev oziroma odpravo;
  4. pridobiti informacije o odnosu, ki ga imajo srednješolske in visokošolske izobraževalne institucije ter institucije, ki izvajajo izobraževanja odraslih, do pripadnikov romske skupnosti, ki se šolajo v njih, pa tudi, kako Romi percipirajo ta odnos; 
  5. pridobiti informacije o izkušnjah, motivih, percepcijah, željah in pričakovanjih romskih dijakov, študentov in odraslih v procesu izobraževanja.
     
Ob zasledovanju teh ciljev bomo pozorni tudi na:
● medregionalne razlike in specifike znotraj Slovenije;
● kakšne vrste širših in dolgoročnih vplivov ima lahko dvig izobrazbene ravni romske skupnosti;
● morebitne pojave vzorništva in pomoči s strani srednješolsko ali univerzitetno izobraženih romskih posameznikov v odnosu do drugih šolajočih se Romov.



        

 


 

NOVICE

16-10-2018
V prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, bo 19. in 20. oktobra 2018 potekalo 4. srečanje Mreže Alpe Jadran – MAJ, z naslovom Mladi in projekti. Na srečanju bo imela dr. Katalin Hirnök Munda uvodno predavanje Zgodovinski razvoj regije in aktualni položaj Slovencev v Porabju.

Več

16-10-2018
V sredo, 24. oktobra 2018 bo ob 10. uri na Filozofski fakulteti na Reki svečano odprtje lektorata slovenskega jezika, obeležitev Cankarjevega leta na Reki in okrogla miza: Jezik – manjšina – kultura, na kateri bo sodelovala tudi doc. dr. Barbara Riman.

Več

15-10-2018
V petek, 19. oktobra 2018 bo ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja, predstavitev znanstvene monografije »Multiculturalism in Public Policies«, ki so jo izdali Akademska mreža za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, Inštitut za družbene vede iz Beograda, Center za mednarodne in varnostne študije Fakultete za politične vede Univerze v Zagrebu in Inštitut za narodnostna vprašanja ter predstavitev namena in delovanja Akademske mreže za sodelovanje v jugovzhodni Evropi, ki spodbuja akademsko in raziskovalno sodelovanje v regiji in širše na področjih etničnih, manjšinskih in varnostnih študij.

Več

11-10-2018
Slovenski raziskovalni inštitut vabi na zaključni posvet projekta Zamejski, obmejni, čezmejni Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje, ki bo v četrtek, 18. oktobra 2018, z začetkom ob 9. uri, v veliki dvorani goriškega visokošolskega središča tržaške univerze, Ulica Alviano 18, Gorica in v petek, 19. oktobra 2018, z začetkom od 10. uri, v dvorani Fundacije goriške hranilnice, Ulica Carducci 2, Gorica. V petek, 19. oktobra, bo imela predavanje z naslovom Manjšinske skupnosti in gospodarstvo, Sara Breziga (Inštitut za narodnostna vprašanja in Slovenski raziskovalni inštitut).

Več