English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO




NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV







 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih: dejavniki spodbud in ovir, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti v izobraževalnem sistemu v Sloveniji po končani osnovni šoli

Nosilec projekta: dr. Janez Pirc
Sodelavci:  dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac
Šifra projekta: V5-1703
Financer: ARRS, MIZŠ
Obdobje trajanja projekta: 2018 – 2020


Izobrazbena struktura romske skupnosti v Sloveniji je zelo slaba. Zelo velik delež nima dokončane niti osnovne šole, še manjši je delež tistih, ki so zaključili srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Takšno stanje pomeni za pripadnike romske skupnosti slabše možnosti za zaposlitev ter posledično slabše materialne in bivanjske pogoje – s tem pa tudi veliko večje možnosti za ujetost v začaran krog revščine. Višja stopnja izobrazbe je eden ključnih dejavnikov, ki lahko pomagajo pri odpravljanju teh težav.
 
V Sloveniji za raven rednega srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja na sistemski ravni ne obstajajo posebni programi pomoči ali podpore Romom. Ključna dokumenta (Strategija vzgoje in izobraževanja Romov ter Nacionalni program ukrepov za Rome), namenjena tej skupnosti, ki na ravni države obravnavata tudi izobraževanje, omenjata srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih v najboljšem primeru samo zelo na splošno in kratko. Podobno je tudi na področju kvantitativnega beleženja vključenosti in uspešnosti Romov na tej ravni izobraževanja: podatki so zbrani nesistematično, priložnostno. Kljub temu, da je tako v Sloveniji kot v svetu izobraževanje Romov predmet številnih raziskav in proučevanj, pa je v slovenskem okviru raziskovalna pozornost usmerjena zlasti na predšolsko in osnovnošolsko raven. Na področju izobraževanja in usposabljanja Romov je bilo v zadnjih dveh desetletjih izvedenih zelo veliko različnih projektov, vendar je bil le manjši del raziskovalne narave, še manj je bilo osredotočenih na srednješolsko in višje/visokošolsko izobraževanje. Nekaj projektov se je le posredno dotikalo tega področja, ali pa so se ukvarjali s poklicnim izobraževanjem oz. različnimi oblikami neformalnega izobraževanja in usposabljanja odraslih Romov.
 
V okviru predlaganega projekta si bomo zaradi omenjenega slabega stanja na področju raziskav glede izobrazbene ravni oziroma vključenosti in uspešnosti Romov na področju srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja prizadevali za dosego naslednjih ciljev:

  1. izdelati kvantitativni pregleda stanja glede vključenosti in uspešnosti Romov v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
  2. identificirati in analizirati dejavnike, ki vplivajo na stopnjo vključenosti in uspeh Romov v izobraževalnem sistemu nasploh, s poudarkom na srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih;
  3. identificirati glavne probleme in ovire, s katerimi se srečujejo Romi v procesu srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih in proučiti možnost za njihovo ublažitev oziroma odpravo;
  4. pridobiti informacije o odnosu, ki ga imajo srednješolske in visokošolske izobraževalne institucije ter institucije, ki izvajajo izobraževanja odraslih, do pripadnikov romske skupnosti, ki se šolajo v njih, pa tudi, kako Romi percipirajo ta odnos; 
  5. pridobiti informacije o izkušnjah, motivih, percepcijah, željah in pričakovanjih romskih dijakov, študentov in odraslih v procesu izobraževanja.
     
Ob zasledovanju teh ciljev bomo pozorni tudi na:
● medregionalne razlike in specifike znotraj Slovenije;
● kakšne vrste širših in dolgoročnih vplivov ima lahko dvig izobrazbene ravni romske skupnosti;
● morebitne pojave vzorništva in pomoči s strani srednješolsko ali univerzitetno izobraženih romskih posameznikov v odnosu do drugih šolajočih se Romov.


        

Rezultati
 
 
Delovni sveženj 1 - Analiza dokumentov in literature
 
Poročilo: Analiza dokumentov in literature, ki se nanašajo na vključevanje Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih v Republiki Sloveniji, ter kratek pregled položaja v izbranih evropskih državah
(avtorja: Janez Pirc in Romana Bešter, 2018)


COBISS.SI-ID 13811021 
 
  
Povzetek poročila:
 
Ključni pravni dokumenti, ki urejajo položaj romske skupnosti v Sloveniji, samo parcialno in nesistematično urejajo področje izobraževanja Romov na ravni srednje šole in univerze. Zakon o romski skupnosti izobraževanje omenja samo zelo na splošno in kratko, medtem ko Strategija vzgoje in izobraževanja Romov in njena dopolnitev iz leta 2011 specifično obravnavata tudi izobraževanje pripadnikov romske skupnosti po končani osnovni šoli, a pri tem ponujata le malo konkretnih predlogov ukrepov za sistematično izboljšanje stanja. Dokumenta dajeta poudarek izobraževanju romskih pomočnikov ter romskih študentov na pedagoških smereh, podobno tudi Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021. Ukrepi za spodbujanje ustrezne izobrazbene ravni romskih pomočnikov ter posledično njihovega zaposlovanja in aktivne vloge pri izobraževanju drugih Romov pa so vezani na projekte. Ti so seveda časovno in finančno relativno omejenega obsega, medtem ko se zaradi velikih zaostankov oziroma razkoraka na področju izobraževanja nasploh med romsko in večinsko populacijo lahko nadejamo večjih pozitivnih sprememb šele na dolgi rok; predvsem velja to za jugovzhod države.
 
Podobno kot na področju pravnih dokumentov je stanje tudi na področju literature in drugih virov (npr. diplomskih nalog, projektnih poročil) – le malo je omemb srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja Romov. Tudi na področju sicer dokaj številnih projektov, ki so se v Sloveniji v zadnjem desetletju ukvarjali s tematiko izobraževanja Romov, so le trije taki, ki so se posredno dotikali tudi področja sekundarnega in terciarnega izobraževanja Romov – zlasti preko izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve romskih pomočnikov na osnovnih šolah, nekaj pa je bilo tudi maloštevilnih primerov nudenja učne pomoči romskim dijakom. Omenjeni projekti kažejo viden napredek pri dvigu izobrazbene ravni samih romskih pomočnikov in ob tem tudi pozitivne rezultate njihovega dela z romskimi učenci v osnovnih šolah, vendar pri tem ne moremo govoriti o celostnem in sistematičnem pristopu k obravnavi spodbujanja in pomoči (bodočim) romskim dijakom v državi.
 
Tudi primeri iz drugih evropskih držav kažejo na podoben položaj tako glede slabega stanja na področju srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja Romov, kot razkoraka pri tem z večinskim prebivalstvom, velikega osipa znotraj romske skupnosti v obdobju izobraževanja ter glede statistične oziroma znanstvene neraziskanosti tega področja.
  
 
Delovni sveženj 2 - Zbiranje in analiza podatkov o številu Romov, vključenih v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih
 
Poročilo: Podatki o vključenosti Romov v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje v šolskem letu 2017/18
(avtorja: Janez Pirc in Romana Bešter, 2018)
 
COBISS.SI-ID 13811277 
 
Povzetek poročila:
 
Med junijem in septembrom 2018 smo na izbrane srednje šole in šole za odrasle v severovzhodnem, jugovzhodnem in osrednjem delu Slovenije naslovili prošnje za posredovanje anonimiziranih podatkov o romskih dijakih ali študentih, ki so (bili) vključeni v njihove izobraževalne programe. Naslovili smo 89 srednjih šol in 12 zavodov za izobraževanje odraslih. Z odgovori se je odzvalo 62 srednjih šol (oziroma 69,7 % vseh) in 9 zavodov za izobraževanje odraslih (ali 75 % vseh). Od skupaj 101 izobraževalne institucije se jih je odzvalo 70,3 %.
 
Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da je v šolskem letu 2017/18 izbrane srednje šole obiskovalo 102–110 romskih dijakov, nihče pa ni obiskoval srednješolskih programov na institucijah za izobraževanje odraslih. Okoli 59 % dijakov obiskuje srednje šole v pomurski regiji, 20 % v podravski, 16 % v Jugovzhodni Sloveniji in preostanek v Osrednji Sloveniji.
 
Glede na srednješolske programe, je največ dijakov obiskovalo srednje poklicno izobraževanje (t. j. 3-letno), srednje (tehniško in drugo) strokovno izobraževanje (4-letno) ter nižje poklicno izobraževanje (2 do 3-letno). Le zelo majhno število dijakov je obiskovalo programe poklicno-tehniškega izobraževanja ali gimnazijo.
 
Te podatke smo dopolnili in primerjali še z informacijami, pridobljenimi s strani drugih virov:
a)     s podatki o prehodu romskih osnovnošolcev (iz izbranih šol) na srednje šole,
b)     s podatki, ki so jih posredovali posamezniki iz romske skupnosti ali organizacije, ki delujejo v romski skupnosti.
Na osnovi teh virov lahko dodamo h gornjim ocenam vsaj še 31–35 romskih dijakov ter 13 romskih študentov.
 
Na osnovi treh različnih virov podatkov pridemo do maksimalne skupne ocene števila romskih dijakov v letu 2017/18 – to je 145. Glede na to, kje obiskujejo srednje šole, pa je njihova struktura naslednja: Pomurje 47,6 %, Podravje 23,4 %, Jugovzhodna Slovenija 24,1 % in Osrednja Slovenija 4,8%.
 
 
Poročilo: Podatki o vključenosti Romov v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje v šolskem letu 2018/19
(avtorja: Janez Pirc in Romana Bešter, 2019)

COBISS.SI-ID 13895245 
 
Povzetek poročila:
 
Med majem in septembrom 2019 smo na izbrane srednje šole in šole za odrasle v severovzhodnem, jugovzhodnem in osrednjem delu Slovenije naslovili prošnje za posredovanje anonimiziranih podatkov o romskih dijakih ali študentih, ki so (bili) vključeni v njihove izobraževalne programe. Naslovili smo 89 srednjih šol in 12 zavodov za izobraževanje odraslih. Z odgovori se je odzvalo 61 srednjih šol (oziroma 68,5 % vseh) in 6 zavodov za izobraževanje odraslih (ali polovica vseh). Od skupaj 101 izobraževalne institucije se jih je odzvalo 66,3 %.
 
Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da je v šolskem letu 2018/19 izbrane srednje šole obiskovalo 139–144 romskih dijakov, dva Roma pa sta bila vključena v srednješolski program na institucijah za izobraževanje odraslih. Okoli 54 % dijakov obiskuje srednje šole v pomurski regiji, 24 % v podravski, 19 % v Jugovzhodni Sloveniji in preostanek v Osrednji Sloveniji in Posavju.
 
Podobno, kot v predhodnem šolskem letu, je glede na srednješolske programe, največ dijakov obiskovalo srednje poklicno izobraževanje (t. j. 3-letno), srednje (tehniško in drugo) strokovno izobraževanje (4-letno) ter nižje poklicno izobraževanje (2 do 3-letno).
 
Te podatke smo dopolnili in primerjali še z informacijami, pridobljenimi s strani drugih virov:
a)     s podatki o prehodu romskih osnovnošolcev (iz izbranih šol) na srednje šole,
b)     s podatki, ki so jih posredovali posamezniki iz romske skupnosti ali organizacije, ki delujejo v romski skupnosti.
Na osnovi teh virov lahko dodamo h gornjim ocenam vsaj še 27–28 romskih dijakov, 2 Roma, vpisana na ustanove za izobraževanje odraslih ter 14 romskih študentov.
 
Na osnovi treh različnih virov podatkov pridemo do maksimalne skupne ocene števila romskih dijakov v letu 2018/19 – to je 172. Glede na to, kje obiskujejo srednje šole, pa je njihova struktura naslednja: Pomurje 46,5 %, Podravje 25,6 %, Jugovzhodna Slovenija 24,4 %, Osrednja Slovenija 2,3 % in Posavje 1,2 %.
 
 
 

 

 


 

NOVICE

27-3-2020
V okviru projekta Okupacijske meje 1941-1945, pri katerem Inštitut za narodnostna vprašanja sodeluje kot zunanji partner, je potekal pogovor ZGODOVINARJI O PREKMURJU, v katerem so sodelovali dr. Božo Repe, dr. László Göncz, dr. Darja Kerec in dr. Attila Kovács. Posnetek pogovora si lahko pogledate na Facebook-u strani projekta Okupacijske meje.

Več

24-2-2020
V petek, 21. 2. 2020 je v Mestni knjižnici Poreč potekala predstavitev knjige Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991. Godine, avtorice dr. Barbare Riman.

Več

21-2-2020
Na konferenci Ad hoc državice (oz. državice »muhe enodnevnice«) na območju ti. zgodovinske Madžarske v obdobju 1918–1921, ki jo organizirata Nemzeti Közszolgálati Egyetem EJKK Közép-európai Kutatócsoportja (Inštitut za srednjeevropske študije Narodne univerze za javno upravo) in MTA – Lendület Trianon 100 Kutatócsoport (Madžarska znanstvena akademija – Raziskovalna skupina »Lendület Trianon 100«), v torek, 25. 2. 2020, v Budimpešti (NKE Ludovica Campus, Széchenyi díszterem) bo s prispevkom »Murska republika« Vilmoša Tkalcza - Predrzno (neodgovorno) »ustanavljanje države« nekega namestnika komisarja, sodeloval dr. László Göncz (INV).

Več

19-2-2020
Vabljeni na predavanje dr. Anje Moric: Slovenski Nemci - identiteta in dediščina (nekdanjih?) sosedov, ki bo v petek, 21. februarja 2020, ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja. Po predavanju je predvidena diskusija, ki jo bo vodil dr. Danijel Grafenauer.

Več