English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO




NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE












KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY







PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV








DRUGE OBJAVE







 




Obnova hiše
INV je končana.











Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo



Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Vodja projekta:
dr. Mojca Medvešek
Sodelavci: dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac, dr. Janez Pirc, dr. Mitja Žagar, Sabina Zorčič
Financer: ARRS
Številka projekta: J5-9351 
Obdobje trajanja projekta: julij 2018 - junij 2021


Namen projekta je proučiti proces in trenutno stanje integracije priseljencev in njihovih potomcev v Sloveniji. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo v procesu integracije igrajo priseljenci (in njihovi potomci) in kakšno vlogo igra večinska družba s svojimi stališči, politikami ter pravno in institucionalno ureditvijo. Pri tem bomo upoštevali različne dimenzije integracijskega procesa: pravno-politično, socialno-ekonomsko in kulturno-religijsko.

Temeljni cilji projekta so:
  1. Raziskati, kako potekajo procesi integracije priseljencev v Sloveniji.
  2. Identificirati potrebe in percepcije priseljencev in potomcev priseljencev glede njihove vključenosti oz. vključevanja v slovensko družbo.
  3. Proučiti odnos pripadnikov (in institucij) večinske družbe do priseljencev   
  4. Proučiti, kako sta slovenska integracijska politika in zakonodaja usklajeni s potrebami, ki se kažejo v praksi.

 Raziskovalna vprašanja:
 
  1. Kako se na podlagi objektivnih kazalnikov na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske oskrbe, socialnih transferjev, medijske in kulturne produkcije itd. odraža integracija priseljencev in potomcev priseljencev v Sloveniji?
  2. Kako priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo svojo integracijo v slovensko družbo?
  3. Na katerih področjih priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo potrebo po aktivni sistemski pomoči na državni in lokalni ravni in ali zaznavajo možnost, da tudi sami sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike v Sloveniji?
  4. Katere vire pomoči uporabljajo priseljenci pri integraciji v slovensko družbo (neformalne, formalne, znotraj lastne etnične skupnosti)?
  5. Kakšne razlike na področju integracije se kažejo med različnimi kategorijami priseljencev (glede na državo izvora, izobrazbo, spol, starost, pravni status, etnično pripadnost)?
  6. Kakšen je odnos pripadnikov večinske družbe do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev?
  7. Kako pripadniki večinske družbe zaznavajo svojo vlogo v procesu integracije?
  8. Ali in na kakšen način obstoječa slovenska integracijska politika naslavlja področja, ki se v praksi kažejo kot relevantna za spodbujanje procesa integracije?
Integracijski proces bomo proučevali s pomočjo hevrističnega modela (slika 1) ki predpostavlja razčlenjen pristop k proučevanju integracije in razlikuje: tri dimenzije (pravno-politično, socio-ekonomsko in kulturno-religijsko), dva deležnika (priseljence in družbo sprejema), in tri ravni proučevanja (posameznik, organizacije/društva, institucije).
 
Omenjene tri dimenzije med seboj niso neodvisne. Pravno-politična dimenzija lahko opredeljuje socio-ekonomsko in kulturno-religijsko dimenzijo. Na ravni posameznika-priseljenca to pomeni, da njegov pravni status opredeljuje možnosti, ki jih ima na področju zaposlovanja (socio-ekonomska dimenzija). Kulturno-religijska dimenzija lahko vpliva na socio-ekonomsko dimenzijo; na primer, ko se posameznik-priseljenec ne more vključiti na trg dela zaradi predsodkov in stereotipov na strani delodajalcev.

 
 


 

Delovni sklop 2: Analiza integracijske politike in zakonodaje na področju integracije priseljencev v Sloveniji


Naredili smo:

a) Analizo pravno-političnega okvira integracije, ki je pokazala, da se v zadnjih 30 letih v Sloveniji zakonodaja in strateški dokumenti, ki opredeljujejo možnosti priseljevanja in integracije priseljencev, postopno razvijajo, pri čemer ta razvoj ni nujno vedno pozitiven. Pogosto spremembe niso utemeljene na stvarnih premislekih o potrebah priseljencev in slovenske družbe, ampak pomenijo le mehanično sledenje minimalnim zahtevam EU, delno pa so odraz ideološke usmeritve aktualne vlade v posameznem obdobju. Tako kot v mnogih drugih državah EU gre tudi v Sloveniji razvoj integracijske politike v smer povečevanja zahtev po prilagajanju priseljencev družbi sprejema. Kronološko smo razvoj slovenske integracijske politike razdelili v 4 obdobja, in sicer glede na to, kateri dejavniki so v posameznem obdobju vplivali na oblikovanje usmeritev in pravnih podlag, pomembnih za integracijo priseljencev.

b) Analizo vsebine politike in konkretnih ukrepov. Analizirali smo, na katerih področjih so sprejeti politični ukrepi, kakšni so cilji teh ukrepov in koga naslavljajo. Osredotočili smo se na naslednja področja: vstop v državo in prebivanje v njej za daljši čas, državljanska integracija, združitev družine, dostop do trga dela, vključevanje v sistem vzgoje in izobraževanja, politična participacija, dostop do zdravstva in socialnega varstva, stanovanjsko področje, možnosti ohranjanja kulture in religije ter pridobitev državljanstva.

c) Analizo upravljanja. Zanimalo nas je, kako so integracijske politike organizirane in na kakšen način se uresničujejo. Proučevali smo vertikalne (nacionalna/lokalna raven) in horizontalne (vključenost različnih deležnikov) vidike organiziranja ter samega izvajanja politik. Naredili smo analizo upravljanja integracije priseljencev v dveh občinah: Ljubljani in Velenju. Čeprav je v pravnih dokumentih predvideno upravljanje integracije priseljencev na lokalni ravni, ki naj bi potekalo v obliki usklajenega delovanja na vertikali, se le-to v praksi izvaja precej stihijsko.


Delovni sklop 3 - Ugotavljanje položaja priseljencev in potomcev priseljencev v odnosu do večinske populacije na podlagi objektivnih kazalnikov

Analizirali smo položaj priseljencev in potomcev priseljencev na različnih področjih oz. dimenzijah integracije. Za vsako dimenzijo smo s kazalniki preverjali, ali se položaj priseljencev in potomcev priseljencev razlikuje od položaja večinskega prebivalstva. Kot izhodišče smo vzeli nabor t. i. zaragoških kazalnikov, ki se na ravni EU uporabljajo za spremljanje rezultatov integracijskih politik na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva. Dodali smo še kazalnike za področje socialnega varstva, zdravja in zdravstvenega varstva ter stanovanjskega področja. Analiza kazalnikov delno razkriva ali je integracija uspešna ali ne. Kljub omejitvam je dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje integracije. Pokazalo se je, da znotraj nekaterih dimenzij integracije obstajajo večje, znotraj drugih pa manjše razlike med obravnavanimi populacijami. Pri obravnavi dimenzij integracije je treba spremljati ne le kazalnike za celotno populacijo priseljencev, temveč ločeno po posameznih skupinah znotraj priseljenske populacije (npr. po spolu, državljanstvu, državi rojstva). Analiza je pokazala, da sta posebej ranljivi dve skupini: priseljenke in potomci priseljencev.





Delovni sklop 4 - Mnenja priseljencev in potomcev priseljencev o integraciji in integracijski politiki




Vprašalniki

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": albanski jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 25 f., tab. [COBISS.SI-ID 14085709]

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": angleški jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 24 f., tab. [COBISS.SI-ID 14085453

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": bosanski jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 23 f., tab. [COBISS.SI-ID 14085197

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": hrvaški jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 24 f., tab. [COBISS.SI-ID 14084941

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": slovenski jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 25 f., tab. [COBISS.SI-ID 14084429

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik "priseljenci": srbski jezik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 24 f., tab. [COBISS.SI-ID 14084685

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, vprašalnik: "potomci priseljencev" - slovenski jezik. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 17 f., tabele. [COBISS.SI-ID 14022147]


Zbirnik

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, zbirnik: "potomci priseljencev". Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 50 str., tabele. [COBISS.SI-ID 14087171]

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS4: identifikacija percepcij priseljencev o integraciji, zbirnik: "priseljenci". Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. 107 str., tabele. [COBISS.SI-ID 14088195


Delovni sklop 5  - Mnenja večinskega prebivalstva o priseljencih in priseljevanju

Znanstvena monografija

Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji

 

Vprašalnik
 

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji,  DS 5: odnos večinskega prebivalstva do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev: vprašalnik za prebivalce Slovenije. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2020. 13 str., tab. [COBISS.SI-ID 19031555]
financer: ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji; Obdobje trajanja projekta: julij 2018-junij 2021; izvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Zbirnik

MEDVEŠEK, Mojca (avtor, vodja projekta), BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji, DS 5: odnos večinskega prebivalstva do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev: zbirnik. [Ljubljana], Inštitut za narodnostna vprašanja, 2020. 167 str., tab. [COBISS.SI-ID 33916931]
financer: ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji; Obdobje trajanja projekta: julij 2018-junij 2021; izvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 


 

Objave:

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Pirc, Janez. Razvoj integracijskih programov za priseljence v Sloveniji. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 169–195, [COBISS.SI-ID 45532931] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji
 
Pirc, Janez, Bešter, Romana, Medvešek, Mojca. Stanovanjsko področje v Sloveniji za priseljence in njihove potomce: pravna ureditev in izbrani kazalniki v praksi. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 197–230, [COBISS.SI-ID 45659651] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji
 
Bešter, Romana, Medvešek, Mojca, Pirc, Janez. Položaj priseljencev na področju zdravja in zdravstvenega varstva v Sloveniji. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 231–260, [COBISS.SI-ID 45671427] financer: ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji
 
Žagar, Mitja. Odprt vključujoč javni dialog : pristop, orodje, ideologija in cilj. V: Medvešek, Mojca (ur.), Novak-Lukanovič, Sonja (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 2020, str. 11–39. [COBISS.SI-ID 45309187] financer: ARRS, raziskovalni program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje; ARRS, temeljni projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji; ARRS, temeljni projekt, J6-9373, SI, Institucionalna dvojezičnost na narodno mešanih območjih v Sloveniji: evalvacija dodatka za dvojezičnost; ARRS, temeljni projekt, J5-4130, SI, Varstvo manjšin in manjšinske pravice kot dejavnik integracije in upravljanja različnosti: študija primerov in primerjalna študija držav srednje in jugovzhodne Evrope; Besedilo, katerega segmenti so uporabljeni v monografiji o projektu (Brousek, Grafenauer, Wintersteiner in Wutti, 2020), je nastalo v okviru projekta Razvoj mirovne regije Alpe-Jadran (PRAA), ki ga je sofinanciral Urad zveznega kanclerja Republike Avstrije.

Žagar, Mitja. Impacts of the SARS-CoV-2 virus and covid-19 pandemic on societies, sciences and minorities. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, ISSN 0354-0286. dec. 2020, no. 85, str. 5-32. https://rig-td.si/wp-content/uploads/2020/12/Rig-85-Zagar.pdf, doi: 10.36144/RiG85.dec20.5-32. [COBISS.SI-ID 46256387] financer: ARRS, raziskovalni program, P5-0081, SI, Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje; ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Pirc, Janez. Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2022. 219 str., ilustr. ISBN 978-961-6159-78-4. [COBISS.SI-ID 107789827] financer: ARRS, Projekt, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji


Konference

MEDVEŠEK, Mojca, BEŠTER, Romana, PIRC, Janez. Socio-ekonomske značilnosti Hrvatov v Sloveniji: predavanje na tribuni in znanstvenem posvetu Hrvati v Sloveniji, Kulturni center Janeza Trdine, Novo Mesto, 15. 9. 2021. [COBISS.SI-ID 76604675] financer: ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji
 
 

KOMAC, Miran. Hrvaška narodna manjšina v (znotraj) modela/ureditve varstva narodnih manjšin v Sloveniji: predavanje na tribuni in znanstvenem posvetu "Hrvati v Sloveniji", Kulturni center Janeza Trdine, Novo Mesto, 15. 9. 2021. [COBISS.SI-ID 76601347] financer: ARRS, Temeljni projekti, J5-9351, SI, Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji


Dogodki

V torek, 24. 5. 2022, je v Cukrarni na Poljanskem nasipu v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Ali smo vključujoča družba? / Are we an inclusive society?, ki ga je organiziral Mirovni inštitut. Na njem je dr. Romana Bešter predstavila rezultate raziskave o odnosu večinskega prebivalstva Slovenije do priseljevanja, priseljencev in integracije priseljencev v Sloveniji, izvedene pri  projektu Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji. [COBISS.SI-ID 109054211]


 


V medijih

RTV SLO, Val 2020, Vroči mikrofon, informativni program, 25. maj 2022, Gorazd Rečnik: Smo vključujoča družba? Begunce se ločuje med sabo kljub dejstvi, da vsi potrebujejo zaščito, v oddaji je dr. Romana Bešter spregovorila o rezultatih raziskave o odnosu večinskega prebivalstva Slovenije do priseljevanja, priseljencev in integracije priseljencev v Sloveniji. Omenjena raziskava je bila del projekta Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji.   [COBISS.SI-ID 109670659]

 
Infografika


Kazalniki integracije priseljencev


Vključenost priseljencev na trg dela 


Socio-ekonomske značilnosti Hrvatov v Sloveniji

 
 
 

Stališča večinskega prebivalstva do priseljevanja


 

NOVICE

1-7-2022
Vabljeni na Posvet z naslovom Prva, druga in post-Jugoslavija v včerajšnjih in sodobnih slovenskih selitvah, ki bo potekal 1. julija 2022 ob 13. uri v sejni dvorani Mestne občine Novo mesto.

Več

28-6-2022
Vabimo vas na predstavitev knjig Inštituta za narodnostna vprašanja in Slovenske matice v Ljubljani, ki bo v torek, 28.6.2022 ob 18.30 uri v Knjižnem centru Haček v Celovcu.

Več

23-6-2022
Vabljeni na predstavitev knjige z naslovom SLOVENIJA, KAKO NAPREJ? Predlog ustavne, institucionalne in politične reforme. Predstavitev bo v četrtek, 23. junija 2022 ob 18. uri v Kraterju v Ljubljani.

Več

8-6-2022
Vljudno vabljeni na okroglo mizo z naslovom Nekatera aktualna vprašanja in možni izzivi Republike Slovenije glede zagotavljanja obstoja in razvoja avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki bo dne, 8. junija 2022 ob 10. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Prisotne bo pozdravila prof. dr. Sonja Novak Lukanović, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana, s strani INV bodo na okrogli mizi sodelovali: prof. dr. Mitja Žagar, prof. dr. Miran Komac, dr. Attila Kovács, dr. Lara Sorgo, in dr. László Göncz, ki bo pogovor tudi moderiral.

Več