English
Skip Navigation Links
O inštitutu
Zaposleni
Raziskovalna dejavnost
izobraževalna dejavnost
Indok knjižnica
Publikacije
Delo v javnem interesu
Uporabne povezave
Na vstopno stran
JAVNA NAROČILA





RAZPRAVE IN GRADIVO



NAJNOVEJŠE KNJIŽNE IZDAJE








KNJIŽNA ZBIRKA ETHNICITY




PUBLIKACIJE SODELAVCEV
INV




 


DRUGE OBJAVE












Obnova hiše
INV je končana.














DOGODKI OB 85-LETNICI INV




Tiskanje dokumentapovečaj pisavozmanjšaj pisavo


Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji

Vodja projekta:
dr. Mojca Medvešek
Sodelavci: dr. Romana Bešter, dr. Miran Komac, dr. Janez Pirc, dr. Mitja Žagar, Sabina Zorčič
Financer: ARRS
Obdobje trajanja projekta: julij 2018 - junij 2021


Namen projekta je proučiti proces in trenutno stanje integracije priseljencev in njihovih potomcev v Sloveniji. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo v procesu integracije igrajo priseljenci (in njihovi potomci) in kakšno vlogo igra večinska družba s svojimi stališči, politikami ter pravno in institucionalno ureditvijo. Pri tem bomo upoštevali različne dimenzije integracijskega procesa: pravno-politično, socio-ekonomsko in kulturno-religijsko.

Temeljni cilji projekta so:
  1. Raziskati, kako potekajo procesi integracije priseljencev v Sloveniji.
  2. Identificirati potrebe in percepcije priseljencev in potomcev priseljencev glede njihove vključenosti oz. vključevanja v slovensko družbo.
  3. Proučiti odnos pripadnikov (in institucij) večinske družbe do priseljencev.
 Raziskovalna vprašanja:
 
  1. Kako se na podlagi objektivnih kazalnikov na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske oskrbe, socialnih transferjev, medijske in kulturne produkcije itd. odraža integracija priseljencev in potomcev priseljencev v Sloveniji?
  2. Kako priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo svojo integracijo v slovensko družbo?
  3. Na katerih področjih priseljenci in njihovi potomci v Sloveniji zaznavajo potrebo po aktivni sistemski pomoči na državni in lokalni ravni in ali zaznavajo možnost, da tudi sami sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike v Sloveniji?
  4. Katere vire pomoči uporabljajo priseljenci pri integraciji v slovensko družbo (neformalne, formalne, znotraj lastne etnične skupnosti)?
  5. Kakšne razlike na področju integracije se kažejo med različnimi kategorijami priseljencev (glede na državo izvora, izobrazbo, spol, starost, pravni status, etnično pripadnost)?
  6. Kakšen je odnos pripadnikov večinske družbe do (integracije) priseljencev in njihovih potomcev?
  7. Kako pripadniki večinske družbe zaznavajo svojo vlogo v procesu integracije?
  8. Ali in na kakšen način obstoječa slovenska integracijska politika naslavlja področja, ki se v praksi kažejo kot relevantna za spodbujanje procesa integracije?
Integracijski proces bomo proučevali s pomočjo hevrističnega modela (slika 1) ki predpostavlja razčlenjen pristop k proučevanju integracije in razlikuje: tri dimenzije (pravno-politično, socio-ekonomsko in kulturno-religijsko), dva deležnika (priseljence in družbo sprejema), in tri ravni proučevanja (posameznik, organizacije/društva, institucije).
 
Omenjene tri dimenzije med seboj niso neodvisne. Pravno-politična dimenzija lahko opredeljuje socio-ekonomsko in kulturno-religijsko dimenzijo. Na ravni posameznika-priseljenca to pomeni, da njegov pravni status opredeljuje možnosti, ki jih ima na področju zaposlovanja (socio-ekonomska dimenzija). Kulturno-religijska dimenzija lahko vpliva na socio-ekonomsko dimenzijo; na primer, ko se posameznik-priseljenec ne more vključiti na trg dela zaradi predsodkov in stereotipov na strani delodajalcev.

 
 


Proučevanje integracijske politike pa bo temeljilo na:
1. proučevanju okvira politike. Iskali bomo odgovor na vprašanja: Kako različni politični in družbeni akterji zaznavajo integracijo priseljencev? Na kakšne načine (oziroma ali sploh) politike vključujejo tematiko integracije priseljencev? Koga naslavlja integracijska politika? Najpomembnejši elementi, ki jih je treba proučiti usmeritve in predpostavke o tem, kaj so vzroki problema, kateri osnovni koncepti so uporabljeni (ali izrecno zavrnjeni); kateri so splošni cilji politike, katere dimenzije integracije so upoštevane in katere so glavne ciljne skupine. Politični okvir lahko rekonstruiramo na podlagi političnih dokumentov in političnega diskurza.
 
2. na analizi vsebine politike in konkretnih političnih ukrepov. Preverjali bomo v katerih dimenzijah integracijskega procesa (pravno-politični, socio-ekonomski in kulturno-religijski) so sprejeti politični ukrepi, kakšni so cilji teh ukrepov in koga naslavljajo. Pri tem se ne bomo omejili samo na analizo politike, ki je konkretno namenjena integraciji priseljencev, temveč bomo proučevali tudi različne druge politike, ki ne naslavljajo izključno priseljencev, vseeno pa vplivajo na njihovo vključevanje v družbo (npr. politike in zakonodaja na področju zdravstva, izobraževanja, trga dela, sociale itd.);
 
3. analizi upravljanja. Zanimalo nas bo, kako so integracijske politike organizirane (centralizirano / decentralizirano) in na kakšen način se uresničujejo. Proučevali bomo vertikalne (nacionalna / lokalna raven) in horizontalne (vključenost različnih deležnikov) vidike organiziranjater samega izvajanja politik (Garcés-Mascareñas in Penninx 2016).
 
 
 
NOVICE

31-7-2018
Izšla je 164. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 22. junija do 28. junija 2018.

Več

18-7-2018
Izšla je 163. številka biltena INV, ki prinaša pregled člankov iz časopisja za obdobje od 15. junija do 21. junija 2018.

Več

12-7-2018
V ponedeljek, 2. 7. 2018 je bilo v Murski Soboti ustanovljeno Mednarodno izobraževalno središče Politicus. Politicus so ustanovili Zveza za razvoj romske manjšine Preporod, Univerza v Liverpoolu, Univerza v Manchestru, Inštitut za narodnostna vprašanja ter Romski akademski klub.

Več

5-7-2018
Vljudno vabljeni na predstavitev knjige NAD LEDENIKOM IN VELEMESTNIM ŠIKOM Biciklista med Alpami med Donavo med svetovnima vojnama avtorja dr. Janeza Pirca, ki bo v sredo, 11. julija 2018 ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za narodnostna vprašanja.

Več