Dr. Lara Sorgo je prejela nagrado CERM 2022 za najboljšo doktorsko disertacijo Raziskovalnega centra za manjšine (Centro di Ricerca sulle Minoranze - CERM) Univerze Insubria (Università degli Studi dell’Insubria)
Dr. Sabina Zorčič je prejela prvo nagrado za delo s področja Slovencev v zamejstvu na natečaju ki je bil razpisan s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
O obeh nagradah je mogoče prebrati več v članku časnika Delo
https://www.delo.si/kultura/razno/kar-govorimo-glasno-govori-o-nas/
prepis članka;
Kar govorimo, glasno govori o nas
Igor Bratož
Sodelavki Inštituta za narodnostna vprašanja sta opravili obsežni raziskavi o posameznikovem oblikovanju identitete in pripadnosti.
Na izbor jezika vpliva jezikovni habitus govorca, je v nagrajenem doktoratu poudarila Sabina Zorčič.
Lara Sorgo in Sabina Zorčič, raziskovalki na Inštitutu za narodnostna vprašanja, sta konec prejšnjega leta prejeli nagrado za najboljše doktorsko delo o manjšinah in Slovencih v zamejstvu. Prva je zagovarjala disertacijo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, nagradil jo je Raziskovalni center za manjšine Univerze v Insubriji, druga je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter prejela prvo nagrado za delo s področja Slovencev v zamejstvu na natečaju urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
S svojim delom, so poudarili na inštitutu, si želita raziskovalki spodbuditi razmišljanje, kaj za nas pomeni jezik, ki ga govorimo, kako se z izbiro jezika spopadajo osebe, ki nimajo le enega maternega jezika, in kako se s tem prepleta naša narodnostna identiteta, kar je danes precej pogosto vprašanje.
Jubilej naslednika Manjšinskega inštituta
Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) ravno ta mesec praznuje 98-letnico delovanja. INV je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil ustanovljen 1. februarja 1925 v Ljubljani kot ena od prvih tovrstnih raziskovalnih institucij na svetu. Njegov nastanek so spodbudile razmere po prvi svetovni vojni, ko je zaradi novih državnih razmejitev dobra tretjina slovenskega prebivalstva ostala zunaj državnih meja. To je spodbudilo ustanovitev Manjšinskega inštituta, ki se je na začetku ukvarjal s položajem Slovencev v sosednjih državah ter položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Njegov nastanek se povezuje s časom nastajanja manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in evropskih manjšinskih kongresov.
Kmalu po drugi svetovni vojni se je preimenoval v Inštitut za narodnostna vprašanja – naziv, pod katerim še danes opravlja svoje poslanstvo. Zdajšnja direktorica inštituta Sonja Novak Lukanović je ob jubileju pojasnila: »INV se danes multi- in interdisciplinarno ukvarja z raziskovanjem slovenskega narodnega vprašanja, položaja slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, položaja etničnih skupnosti in priseljencev v Sloveniji, z urejanjem in raziskovanjem upravljanja različnosti ter postavlja teorijo in metodologijo proučevanja etnične problematike. Velik del raziskovalcev, zaposlenih na INV, poleg tega, da raziskujejo manjšinske tematike, te tudi živijo, saj so sami pripadniki manjšinskih skupnosti.«
Medkulturnost in hibridna identiteta
Naslov doktorata Lare Sorgo je Literarne perspektive o identiteti in pripadnosti: kritična analiza nekaterih primerov iz italijanske književnosti v Istri, delo, pri katerem je bila mentorica Nives Zudič Antonič, je zagovarjala v okviru doktorskega študijskega programa Jezik in medkulturnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, zanj pa prejela nagrado Cerm, ki jo podeljuje Raziskovalni center za manjšine Univerze v Insubriji za doktorska dela s temami, povezanimi z manjšinskimi skupnostmi. Nagrada vključuje objavo monografske publikacije na podlagi disertacije v seriji Quaderni del Cerm v programu milanske založbe Ledizioni.
Avtorica je v raziskavi pojasnila načine, zorne kote in perspektive, s katerimi so tematiko identitete in pripadnosti obravnavali izbrani istrski avtorji: Pier Antonio Quarantotti Gambini, Franco Vegliani in Fulvio Tomizza, ob bok jim je postavila kritično študijo Louisa Adamiča, ki ga lahko, utemeljeno, uvrščamo med predhodnike večkulturnosti. Avtorica v obsežnem delu ugotavlja: »Zapletena kulturna dediščina avtohtonega italijanskega prebivalstva v Istri, ki se navezuje tako na beneško-italijanski kot slovanski svet in je sama po sebi sestavljena še iz številnih drugih kulturnih plasti, je zaznamovala način dojemanja istrske identitete. […] Razmere kulturne hibridnosti, značilne za mejno istrsko območje, so privedle do izoblikovanja kompleksnih in prožnih identitet ...«
V razpravljanju o konceptu večetničnosti avtorica opozarja, da je bil za preseganje omejitev večkulturnosti vpeljan pojem medkulturnosti (oziroma medkulturalizma), ki se navezuje na bolj razčlenjeno realnost, v kateri osebe vzpostavljajo dialog in medsebojne odnose. Medkulturnost tako spodbuja k premagovanju etničnih predsodkov ter se sklicuje na univerzalne vrednote, kot so strpnost, dialog med različnimi kulturami, sobivanje, krepitev raznolikosti, kultura miru, avtorica je dodala, da se tema večplastne identitete najbolj nazorno kaže v življenju in delih Fulvia Tomizze. Njegov vmesni položaj, obstajanje »nekje v sredini, ponovno potrjuje pisateljevo posebnost ter ga postavlja ob bok najnovejšim opredelitvam 'hibridnih' identitet […]«.
Raziskava govornih praks mladostnikov
V utemeljitvi nagrade za najboljše doktorsko delo s področja Slovencev v zamejstvu so podeljevalci zapisali, da disertacija Sabine Zorčič Habitus, kapitali in identitete v sporazumevalnih praksah na avstrijskem Koroškem gradi teoretski okvir raziskave na Bourdieujevem konceptu habitusa – tj. na dispozicijah, oblikovanih predvsem v otroštvu, ki odločilno vplivajo na identitetno in identifikacijsko umeščanje posameznika v določeno okolje oziroma skupnost.
V raziskovalnem delu naloge avtorica naredi temeljito analizo interdisciplinarno zasnovane raziskave govornih praks mladostnikov, ki obiskujejo dvojezične šole na avstrijskem Koroškem, in dokaže, da jezikovni habitus posameznika močno vpliva na njegovo jezikovno zmožnost v knjižnem jeziku oziroma narečju, kar močno vpliva na izbor jezika v konkretni situaciji.
Med številnimi ugotovitvami, ki jih navede avtorica obsežnega dela, je tudi tale: »Kvantitativni del raziskave je najpomembnejše rezultate kvalitativnega dela potrdil. Na izbor jezika vpliva jezikovni habitus govorca. Povezava med izborom jezika in kapitali se je pokazala kot statistično značilna le med dijaki iz Avstrije in le pri nekaterih vrstah kapitala, ki kažejo na poseben položaj slovenske jezikovne manjšine na avstrijskem Koroškem. Izstopata predvsem višji družbeni in kulturni kapital dijakov, pri katerih prevladuje izbor slovenskega koroškega narečja, kar dokazuje izredno povezanost in vpetost v kulturno in lokalno okolje.«