Spletno mesto za romske svetnike
Novice
Arhiv novic
Kako je vstop Slovenije v EU vplival na položaj Romov? (9.12.2007)
 

EU je dajala velik poudarek zaščiti manjšin že v obdobju vključevanja deseterice sedanjih novih članic EU, kar se je kazalo v priporočilih in izjavah Evropske komisije, ki so imela zanje velik pomen. Vlade v državah kandidatkah so začele izvajati različne dejavnosti, da bi zadostile merilom na področju zagotavljanja pravic manjšin, kakor so jih določili v Köbenhavnu. Zahtevali so 'vzpostavitev institucij, ki zagotavljajo spoštovanje in zaščito manjšin', vendar pa je ta opredelitev precej ohlapna in pravice manjšin, ki jim jih morajo zagotavljati članice in kandidatke, niso bile jasno določene.


Slovenija je že takrat izpolnjevala politična merila za vstop in imela na splošno pozitiven odnos do manjšin, vendar pa je Evropska komisija vseeno ugotovila, da položaj Romov v Sloveniji ni zadovoljivo urejen ter da obstaja potreba po politiki, ki bo pospeševala socialno-ekonomsko integracijo Romov, posebno na področju zaposlovanja, zdravja in izobraževanja. Slovenski vladi je Komisija v rednem letnem poročilu leta 2000 med drugim priporočila, naj sprejme ustrezen zakon, ki bo urejal položaj in posebne pravice romske skupnosti ter spodbujal vključevanje predstavnikov Romov v občinske svete v občinah, kjer živijo.

Vlada Republike Slovenije je z namenom, da se dodatno spodbudi aktivnost državnih in drugih organov za izboljšanje položaja romske etnične skupnosti, večkrat obravnavala problematiko Romov v Republiki Sloveniji. Leta 1995 je sprejela posebni vladni program ukrepov za pomoč Romom, ki je še vedno aktualen. Po tem programu so prizadevanja državnih organov in občin usmerjena predvsem v urejanje bivalnih razmer za Rome, preživetje Romov preko prejemanja socialnih podpor in drugih oblik pomoči, v zagotavljanje možnosti za izobraževanje, pa tudi v razvoj kulture, informiranja, ohranjanje lastne identitete in politične participacije Romov na lokalni ravni.


 
Kot izhaja iz napisanega se slovenska vlada zaveda težav, s katerimi se srečuje Romska skupnost. V smeri izboljšanja položaja potekajo številna prizadevanja, tako na strani državnih organov, lokalnih skupnosti in Romov samih. Evropska unija pa daje na področju položaja narodnih manjšin le splošne smernice, ki jih naša država izpolnjuje.

Vir: Urad Vlade RS za narodnosti (vnešeno: 27.2.2003, zadnja sprememba: 13.12.2004)

 

IZJAVE ZNANIH ROMOV v SLOVENIJI (9.12.2007)
 

 

Jože Horvat Muc (predsednik Zveze Romov Slovenije)

"Ne vem, zakaj se nekateri počutijo ogrožene. Mi nikomur nič nočemo. Drugi tudi nas ogrožajo, pa mi ne grozimo."


Marinko Šarkezi (nogometaš)

"Slovenci se nimajo česa bati. Ni nas toliko, da bi pomenili problem. Res je, da na Dolenjskem niso urejene razmere kot v Prekmurju, kjer ni večjih problemov. Vendar je to stvar lokalne uprave. Treba je normalizirati zadeve in se bo uredilo."


Oto Pestner (pevec)

"Mislim, da noben narod načelno ne ogroža slovenstva, pač pa se mi včasih dozdeva, da Slovenci (tudi romski) ogrožamo sami sebe. Ljudje smo različni, tako tudi Romi, črni, beli, rumeni, imamo take in take navade. Ko se bomo Slovenci najprej naučili bolj spoštovati sami sebe, bomo tudi strpnejši do drugih. Ko se bo naša država še bolj sprofesionalizirala in naredila več reda v določenih zakonih, bo lahko tega tarnanja okoli ogroženosti manj. Politična nestrpnost ni lepa stvar."


Haris Tahirovič (novinar na Radiu Študent)

"Slovenci ne razumejo tega načina življenja, ker ga ne živijo. Denar iz evropskih skladov, ki je namenjen manjšinam, tudi Romom, ne pride vedno do nas, ker ga razna ministrstva porabijo za druge stvari. Problemov ni bilo, dokler niso Romi začeli delati na svojem projektu, začeli zahtevati, kar jim pripada. Slovenci niso razmišljali o težavah, ki bodo nastale po razpadu Jugoslavije. Niso razmišljali, koliko ljudi bo ostalo na tujih tleh. Pa tudi o stanovanjski problematiki Romov ne. V vseh teh letih so le nekaj stanovanj dodelili Romom. Zato si jih morajo sami zgraditi, če hočejo normalno živeti. Če pa rušijo bajte, ustvarjajo še večje probleme. Hvala bogu, da si Rom sam gradi stanovanje. Dokler si sam gradi, dokler ga država ne financira, je dober. To je za državo plus. Dokler pa država ruši, ruši tudi romsko kulturo in nas s tem ponižuje. Rekli so, da je treba Rome socializirati in jih približati evropskim standardom, ampak tega ni mogoče storiti, dokler vlada šovinizem. Šovinizem se čuti pri posameznikih. Ne moremo reči, da so vsi Slovenci enaki. Ampak da se pojavljajo takšne stvari kot v zadnjem času, je za državo nesmiselno. Janša s svojim govorom napada Rome in druge nacije, Bosance, Hrvate, Srbe … Romi pa so zanj največji problem. S svojim govorjenjem ustvarja veliko sovraštva. Romi, ki tukaj živijo, niso padli iz vesolja, so državljani te države. Romi so na kakšnih parcelah dvajset, trideset let. Ni problem v Romih, problem je v državi, ki ne legalizira romskih naselij in ne uredi infrastrukture. Nekateri si želimo ustvariti boljšo prihodnost za svoje otroke. Zato je potrebno šolanje otrok. Ampak to ni mogoče, če nimaš ustreznih razmer, če nimaš vode za umivanje."


Igor Misdaris (član skupine Šukar)

"Slovenstvo najbolj ogrožajo Slovenci sami s svojo neizobraženostjo in z ničimer prisluženo aroganco, ki je glede na majhnost slovenskega naroda in majhen prispevek k svetovni zgodovini in kulturi prevelika. Romi so narod kot vsi drugi; imajo pravico živeti in se vključevati v družbo in okolje, v katerem živijo. Tako kot Slovenci imajo svoje navade, običaje in kulturo ter zgodovino, ki je nedvomno bogata. Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine. Romi v Sloveniji so avtohtona kulturna in nacionalna manjšina, ki bi ji Slovenci morali bolj zaupati. Vem, da je način življenja Romov marsikateremu Slovencu trn v peti, ampak mene tudi nervira in živcira način življenja in mišljenje marsikaterega Slovenca. Kar se tiče zaščite kulturnih dobrin, se vsekakor strinjam, da je slovensko kulturo treba zaščititi in spodbujati. V skladu s tem se zavzemam za določanje obveznega minimuma slovenske glasbene produkcije v RTV-programih po vzoru Francije, ki je svojo glasbeno produkcijo zaščitila na ravni 60-odstotne obvezne domače produkcije, ampak v to domačo produkcijo je vključena tudi produkcija manjšinskih oz. glasbenih del domačih glasbenih ustvarjalcev v drugih jezikih."

 

Dosegljivo na:

http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.mladina.si/tednik/200433/clanek/slo--manjsine-

ksenja_hahonina_vanja_pirc/img/romi-joze_horvat_muc_thumb.jpg&imgrefurl=http://www.mladina.si/tednik/200433/clanek/slo--manjsine-ksenja_hahonina_vanja_pirc/&h=146&w=134&sz=8&hl=sl&start=6&um=1&tbnid=nCvY8V1U8rvqNM:&tbnh=95&tbnw=87&prev=

RESNICE / NERESNICE O ROMIH (9.12.2007)
 

16. 8. 2004: Kaj Slovenci vedo o Romih in kaj od tega je sploh res? (Ksenja Hahonina)

 

Miti o slovenskih Romih se začnejo že pri večnem poudarjanju, da nihče pravzaprav ne ve, koliko jih je. Pa čeprav tudi Slovenci niso natančno prešteti. V zadnjem popisu prebivalstva, kjer se več kot polovica popisanih prebivalcev narodnostno ni želela opredeliti, se je za Rome izreklo 3246 ljudi, še štiristo več pa jih je za materni jezik izbralo romščino. Po podatkih centrov za socialno delo je Romov v Sloveniji skoraj dvakrat več - 6264, na Uradu za narodnosti pa ocenjujejo, da je Romov do deset tisoč.

 

 

RAZVOJ ROMSKIH NASELIJ – REALNOST  IN  PERSPEKTIVE (9.12.2007)
 

 

VERA  RATKO

OBČINSKA SVETNICA – PREDSTAVNICA ROMOV

 

STROKOVNI POSVET

Ljubljana 2007

 

 

Spoštovani,

Uvodoma želim iskreno pohvaliti vse, ki so kakor koli sodelovali in pomagali pri izboljšanju kvalitete življenja Romov v Sloveniji. Res se je veliko naredilo. Vendar  pa se moramo ozreti v vsakdanje življenje Romov.  Namreč nekateri niso ravno zadovoljni z dosedanjim delom in kritizirajo po vseh tako občini kot državi, saj mislijo, da je denar namenjen njim osebno torej Romom rekoč to je naš Romski denar.  Občutek imam, da v želji, da resnično želimo pomagati prehitevamo čas in dajemo v javnost informacije, ki še niso uresničene oziroma so še samo planirane.  Javnost je tako informirana, kako se velikodušno pomaga Romom, vendar pa se potem ta denar od Ljubljane do nas velikokrat zgubi oziroma ga je veliko manj.  Celo zgodi se, da se projekti dobro pripravijo, potem pa jih komisija zavrne, ne da bi se resnično poglobila v nujnost pomoči.

Težko je pripraviti take projekte, ko pa je v Romskem naselju težko uskladiti in pridobiti vsa soglasja, saj je veliko hiš nelegalnih, lastnina je neurejena in kako naj potem sploh pridobimo gradbeno dovoljenje za projekte. 

Verjemite, ni lahko ne nam ne vam, vendar v takih primer mora država in komisija drugače ocenjevati bolj v smislu objektivnosti, ne pa se strogo držati zakona, predpisov in včasih celo principov, ko to sploh ni potrebno. Če se ugotovi, da je projekt vredu, smatramo, da je potrebno vsaj v tem prehodnem obdobju imeti bolj korekten kriterij. Konec koncev pa je to denar vseh nas in imamo pravico tudi mi kaj povedati.

Predlagam, da se resnično pomaga Romom, da se jim omogoči legalizacija objektov po hitrem postopku, da ne pride do primera kot recimo mlada družina z komaj rojenim dojenčkom, soseda pomaga z elektriko, ker hiša nima legalizacije, druga soseda je skregana, pokliče inšpekcijo, ki po službeni dolžnosti odklopi elektriko, mlada družina ostane brez elektrike, vode in ogrevanja in nihče ne naredi ničesar.

Primer druge mlade družine, ki živi v neprimernih pogojih skoraj človeku neprimernih pogojih za življenje in si želi zgraditi majhno hišico za svoje tri otroke; pa nima te možnosti. Mladi starši so pridni; nekaj materiala so si pripravili, na banki jim ne dajo posojila kljub temu, da so pripravljeni mesečno odplačevati anuitete, pa ne dobijo kredita – na vseh slovenskih bankah jih kar mirno hladno odslovijo.

Spoštovani, kje je to človekoljubnost, kje je tu morala države. Ko bomo tem mladim družinam omogočili normalno življenje in jim omogočili zaposlitev, šele takrat bomo lahko mirno govorili na takih in podobnih srečanjih in posvetih.

Ne me narobe razumeti, vendar vsi stroški, ki so nastali v teh leti v zvezi z različnimi srečanji in študijami, čeprav spoštujem in se zavedam, da brez tega ne moremo, vendar če bi vse to sešteli in ta denar namenili samo resnično tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, bi veliko naredili.

Iskreno si želim, da bi v bodoče manj govorili in veliko več naredili.

Hvala, da ste me poslušali in vse dobro vam želim.  

 

 

Zakaj občinski svetniki med sabo nočejo Romov in zakaj menijo, da je solidarnost z Romi prestopila meje? (9.12.2007)
 

Nedavno sprejeta novela zakona o lokalni samoupravi predpisuje dvajsetim občinam, da morajo tam živečim Romom zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu. To pomeni, da naj bi v dvajsetih občinah Romi prikorakali na posebej za to pripravljeno volišče in oddali glas za enega svojih rojakov, s čimer bi tudi pospešili integracijo (in ne asimilacije) Romov v lokalno skupnost in spodbudili večjo organiziranost Romov, oni sami pa bi sprejeli nekatere odgovornosti.

Zapletlo se je že pri sprejetju novele, kajti Janez Janša, izvoljenec iz Grosupelj, je predlagal izključitev svoje volilne enote s seznama dvajsetih, ker naj bi bilo tamkajšnjih Romov premalo. Ampak zakon je sprejet - seznam občin pa ne glede na Janševo dopolnilo še vedno enak, kot ga je na podlagi merila "avtohtonosti" predlagal Urad vlade RS za narodnosti. Sedaj morajo občinski svetniki uskladiti občinske akte z novo zakonodajo, imenovati posebno občinsko volilno komisijo in izpeljati volitve. 

V občini Krško nekaj svetnikov ni hotelo sodelovati na seji in kasneje ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina, razprava o žgoči točki dnevnega reda pa je bila prekinjena. V občini Beltinci so trije svetniki sejo zapustili, drugi tudi niso bili ravno navdušeni nad spremembo, predvsem zato, ker bi bili po njihovem Romi tako privilegirani. Zdaj že zloglasni občini Grosuplje po besedah tamkajšnjega direktorja občinske uprave ni uspelo sprejeti novega statuta, ker v dvorani zaradi dopustov ni bilo dovolj svetnikov. Sklepčnosti ni bilo niti v občinah Tišina in Trebnje, kjer "nesprejetja" sploh niso hoteli komentirati. Pravi upor se je ob glasovanju zgodil v občinah Semič in Šentjernej, toda temu je treba dodati, da tudi v občinah, kjer že pripravljajo volilno enoto za Rome, s spremembo niso zadovoljni. "Statut smo sprejeli, ker moramo upoštevati zakonodajo, čeprav se z njo ne strinjamo. Romom smo tudi do sedaj pomagali, zdaj pa bodo sploh privilegirani," so dejali v občini Kuzma. Romi niso sposobni izpeljati volitev, Romi lahko odločajo le o tem, kar se nanaša na njihove probleme, pa še to z omejeno odgovornostjo, z Romi so same težave ..., je bilo slišati od uslužbencev različnih občin, kjer so svetniki s stisnjenimi zobmi pokleknili pred državo.

 

 

Slavko Cener prejel zahvalno listino (8.12.2007)
 

 

 

 OBČINSKI SVET

 

   OBČINA TIŠINA       

 

 

 

Na podlagi 30. člena Statuta občine Tišina (Ur. l. RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) in 23. člena Odloka o istovetnostnih simbolih občine Tišina (Ur. l. RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Tišina na svoji 27. redni seji, dne 26.05.2006 sprejel naslednji

 

 

S  K  L  E  P

 

 

»ZAHVALNO LISTINO OBČINE TIŠINA prejme

 

Slavko CENER iz Vanča vasi«

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

SLAVKO CENER, romski svetnik v občini Tišina, je že vrsto let eden od najdejavnejših družbeno-političnih delavcev med Romi v Sloveniji. Praktično ves svoj prosti čas posveča boju za napredek romske populacije, še posebej v zadnjem času.

Pred tremi leti je bil soustanovitelj romskega informativno-učnega centra v Vanča vasi, ki je namenjen vsem Romom v Prekmurju. Skupaj z nekaterimi somišljeniki si je zadal nalogo za širitev centra, kar se pričakuje v bližnji prihodnosti.

Slavko Cener je posebej dejaven in aktivno vključen v reševanje problematike romskih otrok na področju šolstva. Tako se je v zadnjem času večkrat sestal s šolskim ministrom g. Zverom. Sodeloval je tudi v reševanju šolskega problema v Novem mestu, ter nenehno opozarjal javnost na nepravilen način reševanja tega problema, kjer so si nekateri politični veljaki preko otrok hoteli nabirati politične točke.

Kot predsednik romskega kulturnega društva Čaplja in nogometnega kluba Roma iz Vanča vasi – Borejci, se nenehno bori, da bi mladim omogočil čim boljše pogoje na področju kulture in športa, kot predsednik svetniškega foruma pri Zvezi Romov Slovenije in romski svetnik v občini nenehno deluje v interesu svoje baze, se bori za boljši jutri vseh Romov. Vedno pa mu to tudi ne uspeva, vendar je Slavko človek, ki nikoli ne prizna poraza in se vedno bojuje naprej. Glede na to, da je stalno zaposlen, mu praktično ne ostane časa za družino in za njega samega.

Iz vsega zgoraj navedenega, je človek, ki je lahko vzor vsem Romom, ki ga izredno cenijo in spoštujejo njegovo požrtvovalnost. S svojim delom pa si je zaslužil tudi spoštovanje širše okolice, saj je zelo cenjen tudi med neromsko populacijo.

Že tretje leto izdaja tudi časopis ROMANO GLAUSO – GLAS ROMOV, ki se širi po celem svetu.

 

 

Številka: 032-24/06

Datum: 22.06.2006

 

 

ŽUPAN OBČINE TIŠINA

Jožef POREDOŠ

 

DEJAVNOSTI ROMOV (8.12.2007)
 

1.    Občina: TIŠINA

Romsko naselje: VANČA VAS-BOREJCI

Romski svetnik: SLAVKO CENER

Romsko naselje Vanča vas-Borejci je del občine Tišina, ki se nahaja ob glavni cesti Gederovci-Rankovci-Murska-Sobota.

Zgodovina romskega prebivalstva na tem območju sega v leto 1746, ko v Vanči vasi beležijo prvi vpis romskega otroka. Od takrat se je na tem območju naselilo preko 80 družin, med prvimi družine Cener, Kovač, Horvat, Baranja in Kokaš. Prvotni prebivalci naselja so se preživljali s prosjačenjem in ribolovom v potokih in mlakah, danes pa je večina krajanov zaposlenih v bližnjih industrijskih podjetjih (Mura, Radenska…) ali odhajajo na delo v Avstrijo in Nemčijo. Brezposelnost je največji problem med mlajšimi generacijami, ki so glavni prejemniki socialne pomoči. Romski otroci so vključeni v vrtec in šolo. Danes v naselju živi 357 romskih prebivalcev.

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

1.      ŠPORTNO PODROČJE:

-         ženska ekipa malega nogometa in moška nogometna ekipa Roma ter klub malega nogometa Asfalt

-         strelsko društvo Tarča 007

2.      KULTURNO PODROČJE:

-         Romsko društvo Čapla, ki se ukvarja  z učenjem in predstavitvijo romskih plesov

3.      DRUGO:

-         kinološko društvo Roma, ki vsako leto prireja mednarodno razstavo psov

-         predavanja s področja gasilstva; načrtujejo ustanovitev gasilskega društva


2. Občina: KUZMA

Romska naselja: DOLIČ, GORNJI SLAVEČI, KUZMA

Romski svetnik: EMIL HORVAT

 

V občini Kuzma živi 105 Romov, kar predstavlja 6% vseh občanov. Dejavnosti lokalne skupnosti (in romske skupnosti) so usmerjene predvsem v zagotovitev osnovnega izobraževanja za romsko prebivalstvo (predšolske in šolske otroke ter odrasle), v vključevanje v izvajanje javnih del, v programe socializacije romskega prebivalstva, v izboljšanje bivalnih razmer…

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

Največji del aktivnosti Romov v občini Kuzma poteka pod okriljem Romskega društva ISKRIVE ZLATE ISKRICE, ki pokriva širok spekter dejavnosti s ciljem izboljšanja življenjskega standarda romske skupnosti v občini:

-         finančna pomoč socialno ogroženim na področju šolske prehrane in prevoza

-         vzpodbujanje izobraževanja Romov (predvsem celostno osnovnošolsko izobraževanje)

-         aktivnosti za zaposlovanje romskega prebivalstva

-         izobraževanje na področju starih obrti

-         izobraževanje za delo s prostovoljci

-         krepitev zaupanja med Romi in neromskim prebivalstvom

-         odpravljanje nasilja v družini in izven nje

-         ohranjanje ljudskega izročila

-         vzpodbujanje kulturno-umetniškega povezovanja z Madžarsko in Avstrijo ter ostalimi društvi v občini Kuzma

-         sodelovanje na konferencah o pravicah Romov

 

Občina sofinancira nekatere druge projekte s področja vzgoje in izobraževanja, kot sta npr. projekt ROMSKI MENTOR (vključitev romskega mentorja v vzgojno izobraževalni proces romskega prebivalstva) in SOCIALIZACIJA ROMSKIH OTROK, ki poteka v okviru Centra za socialno delo.


3.         Občina: TREBNJE

Romska naselja: HUDEJE  in štiri romska naselja, kjer prebiva po ena romska družina

Romski svetnik: MATIJA HOČEVAR

                       

V vasi Hudeje prebiva okoli 320 romskih prebivalcev. Predstavnik skupnosti daje največji poudarek urejanju bivanjskih razmer. V ta namen sodeluje s Centrom za socialno delo Trebnje, v letu 2008 načrtujejo ureditev ulic in električnega omrežja. Od tretjega leta naprej otroci obiskujejo Romski vrtec v Trebnjem in od šestega leta devetletko Osnovne šole Trebnje. Za Rome, ki niso redno zaključili osnovno šolo je organizirano izobraževanje v CIK Trebnje. Večino zaposlenih Romov dela preko javnih del, eden pa je redno zaposlen na v Komunalnem podjetju Trebnje.

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

-         romsko društvo »Romano drom« vključuje pevce, glasbenike in plesalke, ki kot samouki navdušujejo romsko, predvsem pa civilno občinstvo. V letošnjem letu v društvu pričeli s snemanjem dokumentarnega filma o starih običajih dolenjskih Romov, ki bo izšel leta 2008. Sodelujejo tudi s Krajevno skupnostjo Račje selo, v katero spada njihovo romsko naselje.

-         Zveza romske skupnosti za Dolenjsko in Belo krajino, katere predsednik je g. Anton Hudorovac, podpredsednik romski svetnik občine Trebnje g. Hočevars. Cilj te zveze je omiliti delitev Romov na »prekmurske« in »dolenjske« Rome, ki temelji na predsodkih.


4.   Občina: KOČEVJE

Romski svetnik: ZLATKO MAJER

 

Na območju občine Kočevje živi okoli 500 Romov. Po spolu so izenačeni, največji starostni skupini sta od 16 do 25 let in skupina najmlajših romskih otrok. Največji del aktivnosti občine na področju romske problematike se osredotoča na izobraževalne dejavnosti.

V letu 2006/2007 je bilo v vrtec vpisanih 7 romskih otrok, ki so bili integrirani v redne skupine. Občina spodbuja vpis otrok v vrtce, tako da:

-         pomaga razumeti, da je integracija njihovih otrok v vrtec pomembna tudi za kasnejšo vključitev v šolo;

-         v romskih naseljih izvaja različne igrice oz. dejavnosti, ki se izvajajo v vrtcu in jim na ta način približati življenje otrok v vrtcu;

-         v primeru velikega vpisa romskih otrok v vrtec bi zaposlili romskega asistenta, ki bi pomagal pri navezovanju stikov s starši, omogoči komunikacijo v romskem jeziku in neromskih otrokom poskušal približati romsko kulturo.

V osnovne šole je vpisanih okoli 70 romskih otrok. Učenci dokaj redno obiskujejo šolo. Problem pri romskih otrocih je slabo predznanje in nezadostna motiviranost, neurejene šolske potrebščine, slabe higienske navade, vedenjske težave…Vsem otrokom je na voljo individualna učna pomoč, ki jo izvajajo učitelji ter pedagoginja in je namenjena navezovanju stikov in izboljšanju socialne integracije. Vsem romskim otrokom je omogočeno subvencioniranje šolske prehrane (nekateri jo imajo tudi brezplačno), učbenikov in osnovnih šolskih potrebščin.

V okviru Javnega zavoda za izobraževanje Kočevje sta v letošnjem letu romskim prebivalcem namenjena dva programa:

-         Integracija in socializacija (v tem programu se spoznavajo s pravili obnašanja, higieno, urejanjem bivalnega okolja, osnovno pismenostjo, motivacijo za učenje…);

-         Osnovna šola za odrasle.

 

DRUŠTVO ROMANI RAT

Novoustanovljeno društvo Romani Rat se zavzema za enake možnosti pri izobraževanju in zaposlovanju Romov in nudi različne izobraževalne programe, kot npr. učenje osnov računalništva.

 

5.  Občina: ROGAŠOVCI

Romska naselja: SERDICA, SOTINA, PERTOČA, ROPOČA

Romski svetnik: STANKO BARANJA

 

V občini živi 480 Romov v štirih romskih zaselkih, nekateri Romi živijo tudi v vaseh z večinskim neromskim prebivalstvom. Največji problem v romskih naseljih predstavlja pomanjkanje pitne vode. Država in občina sta priskočili na pomoč in delno sofinanciral vrtino in priključek na vodovod.

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

-         romsko društvo Zeleno vejš - 24.11.07 so v vaškem domu Sotina organizirali Večer romske kulture, kjer so se predstavile romske glasbene skupine in recitatorji romskih pravljic. Namen večera je bila predstavitev romske kulture, jezika in tradicije njihovih prednikov, med katerimi je v ospredju izvajanje tradicionalne romske etno glasbe. Prireditve sta se udeležila tudi župan občine g. Edvarda Mihalič in predsednik Zveze Romskih Svetnikov Jože Horvat Muc.

-         štiri nogometne ekipe (Enka Hrabri miški , Enka Sotina, Enka Pertoča, Piko Ropoča);

-         društvo pikada, ki vsako leto organizira prvenstvo;

-         za božične praznike bodo organizirali otroško predstavo o rdeči kapici v romskem jeziku in otroke obdarili z majhnimi darilcem.


6.         Občina: DOBROVNIK

Romska naselja: DOBROVNIK

Romski svetnik: VERA RATKO (slika je v posebnem dokumentu)

 

V dvojezični občini Dobrovnik živijo skupaj Slovenci, Madžari in Romi, ki jih je približno 50. Po besedah romske svetnice Vere Ratko je to razumeti kot njihov način življenja, kjer v preteklosti, niti v sedanjosti ne prihaja do primerov nestrpnosti.

Na področju izobraževanja je romskim otrokom omogočeno enakopravno obiskovanje vrtcev in dvojezične osnovne šole. Na področju zaposlovanja vsako leto vključujejo Rome v zaposlitvene  programe. V času mandata ge. Ratko jim je uspelo preko javnih del zaposliti 4 Rome in eno Romkinjo.

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

-   v letu 2003 je bilo ustanovljeno romsko društvo »Veverica na veji«, katerega prva predsednica je romska svetnica Vera Ratko.  Društvo se aktivno vključuje v vse prireditve v občini in izven občine, hkrati pa s svojimi kulturnimi vložki nastopa tudi na prireditvah Zveze Romov Slovenije. Na ta način želi predvsem ohraniti romsko kulturno dediščino v Sloveniji.

-   Komisija za romska vprašanja, katere predsednica je Vera Ratko, predstavlja vez med občino in romsko skupnostjo. Komisija izpostavlja probleme, s katerimi se soočajo Romi v občini, predlaga rešitve in v nenehnem dogovarjanju z občino izboljšuje življenjski standard Romov.

-   sodelovanje s Svetniškem forumu pri Zvezi Romov Slovenije in Uradom za narodnosti ter njenim direktorjem Janezom Obrezo.

 

7.         Občina: NOVO MESTO

            Romska naselja:

            Romski svetnik: ZORAN GRM

 

AKTIVNOSTI ROMSKEGA PREBIVALSTVA

DRUŠTVO CIGANI NEKOČ-ROMI DANES

-         predsednik g. Bogdan Miklič

-         sogovornik na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju glede problematike romskih skupnosti

-         si prizadeva za izboljšanje bivanjskih razmer Romov, predvsem na Dolenjskem, Kočevskem in  v Beli krajini

-         organizira  kulturne in druge prireditve

-         sodeluje z Zvezo Romov Slovenije

-         pripravlja izid knjige Romski zbornik

-         izvaja aktivno promocijo položaja Romov v Sloveniji tudi s pomočjo spletne strani http://www.ednevnik.si/romi, ki jo ureja predsednik društva g. Miklič in kjer dnevno objavljajo informacije o dogajanju na področju romske problematike.

-         predsednik društva je del ekipe, ki pripravlja in oblikuje novo romsko oddajo Naše poti ali, kot rečejo Romi na Dolenjskem, MENGARE DROMA, na 1. programu Radia Slovenije. Oddaja je na sporedu vsak ponedeljek ob 21.05, prva je stekla 3. decembra.

 

ROMANO VESELI

-         predsednica Dora Brajdič