Elizabeta Vajs je bila rojena 13. oktobra 1928 v Genterovcih. Svojega soproga, Ladislava Vajsa, je spoznala leta 1945: "V začetku maja se je vrnil s taborišča. Jaz sem bila takrat stara 17 let. Kasneje so se vrnili njegovi prijatelji, Fürst Janči, od Elizabete [Fürst] mož, pa brat. Ker niso imeli staršev, so prišli k Eppingerjem. Mi pa smo tam stanovali in tako smo se spoznali. Še istega leta me je zaročil, drugo leto, 7. novembra 1946 pa sva se poročila." Naselila sta se v družinski hiši Vajsovih na Glavni ulici (takrat Partizanski ulici), ki jo je dal zgraditi Zsigmond Weiss, oče Ladislava Vajsa leta 1920. Prva leta po vojni sta se zakonca Vajs stežka prebijala, hiša je bila zaradi vojne vihre precej uničena in potrebna obnove.

Kot pripadnika nekdanjega meščanskega razreda sta bila pogosto deležna 'šikaniranja' s strani nove oblasti. Elizabeta Vajs pripoveduje, da so bili povojni časi "zelo, zelo hudi." Ljudje njenega soproga "niso obravnavali kot človeka, ki je prišel iz taborišča, skoraj iz smrti, domov. Ker je pač imel to veliko hišo in trgovino so ljudje mislili, da je kapitalist." Zakoncema Vajs so lokalne oblasti najprej dodelile samo eno sobico v njuni hiši na Glavni ulici, medtem, ko so ostale prostore razdelili med uslužbenke lokalne UDBE. "Nikoli ne bom pozabila," pravi Elizabeta Vajs, "za 29. november se je praznovalo in pijančevalo, veste kako je bilo to tista prva leta, bili so borci, pa se je pilo in razgrajalo. Mi pa nič nismo smeli reči. Ob polnoči so peli partizanske pesmi in se drli. Jaz sem šla v kuhinjo v spalni srajci in jim rekla, če se ne bi malo umirili. Pa mi je nekdo odgovoril, da če se mi ne dopade, naj grem ven. To so bili takšni časi. Prav čakali so, da bi kaj takega naredili. Samo malenkost bi bila dovolj, da bi rekli: konfiskacija imovine."

((več))

Avtorici: Hannah Starman in Martina Bofulin
(hannah.starman@guest.arnes.si)
(martina_bofulin@yahoo.com)