Spletno mesto za romske svetnike
Zakonodaja

4. Občinska raven

Participacija romske skupnosti na lokalni ravni je zagotovljena z:

1. romskimi svetniki v 20 občinah, določenih z Zakonom o lokalni samoupravi;

2. ustanovljenimi romskimi društvi, ki se združujejo v Zvezo Romov Slovenije;

3. komisijami za romska vprašanja v občinah, določenih z Zakonom o lokalni

samoupravi.

 

Občinski statuti

 

2. Statut Občine CANKOVA, Uradni list RS 21/1999 z dne 31. 3. 1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199921

Statut Občine Cankova se na romsko skupnost neposredno obrača 25. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

25. člen

Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
    Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
    1. odbor za komunalno infrastrukturo,
    2. odbor za socialo, delo, družino, zdravstvo in romska vprašanja,
    3. odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
    4. odbor za drobno gospodarstvo,
    5. odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo in šport,
    6. odbor za turizem, gostinstvo in trgovino,
    7. odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,
    8. odbor za informiranje,
    9. odbor za financiranje, proračun in finance,
    10. statutarno pravna komisija.
    Odbori štejejo tri do sedem članov, komisije pa tri do pet članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
    Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

 

3. Statut Občine ČRENŠOVCI, Uradni list RS 18/1999 z dne 25. 3. 1999

Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200269

Statut Občine Črešnovci romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

 

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Črenšovci Uradni list RS 69/2002 z dne 2. 8. 2002

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200269

V spremembah in dopolnitvah statuta Občine Črešnovci se na romsko skupnost neposredno nanašata 1. in 2. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

1. člen

V statutu Občine Črenšovci se prvi odstavek 18. člena spremeni tako, da glasi:
    »Občinski svet šteje petnajst članov, od tega je en član občinskega sveta pripadnik romske skupnosti.«

novi 18. člen

(občinski svet)

Občinski svet šteje petnajst članov, od tega je en član občinskega sveta pripadnik romske skupnosti.
    Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
    Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
    Župan, člani nadzornega odbora in delavci občinske uprave ne morejo biti člani občinskega sveta.

2. člen

V 19. členu se spremeni drugi odstavek in na novo glasi:
    »Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo v občini stalno prebivališče.«
    Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki glasi:
    »Član občinskega sveta - predstavnik romske skupnosti se voli po večinskem načelu.«
    Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

novi 19. člen

(občinski svet)

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
    Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo v občini stalno prebivališče.
    Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Član občinskega sveta - predstavnik romske skupnosti se voli po večinskem načelu
    Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

 

4. Statut Mestne občine DOBROVNIK Ur. l. RS, št. 34/1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199934

Statut Občine Dobrovnik romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

 

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Dobrovnik Uradni list RS 49/2002 z dne 5. 6. 2002

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200249

V spremembah in dopolnitvah statuta Občine Dobrovnik se na romsko skupnost neposredno nanaša 1. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

1. člen

V statutu Občine Dobrovnik (Uradni list RS, št. 34/99, 23/01 in 50/01) se drugi odstavek

17. člena nadomesti z naslednjim besedilom:

"Občinski svet šteje enajst članov.

Osem članov izvolijo občani na podlagi splošne in enake volilne pravice. Po enega člana izvolijo pripadniki madžarske narodne skupnosti, pripadniki romske skupnosti ter pripadniki slovenskega naroda na podlagi posebne volilne pravice."

novi 20. člen

(občinski svet)

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
    Občinski svet šteje enajst članov.

Osem članov izvolijo občani na podlagi splošne in enake volilne pravice. Po enega člana izvolijo pripadniki madžarske narodne skupnosti, pripadniki romske skupnosti ter pripadniki slovenskega naroda na podlagi posebne volilne pravice. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta.
    Mandat članov občinskega sveta se začne z dnem izvolitve in traja do izvolitve novega občinskega sveta oziroma do prve seje novo izvoljenega sveta.
    Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v roku 20 dni po izvolitvi.
    Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

 

5. Statut Občine GROSUPLJE, Uradni list RS 42/1999 z dne 3. 6. 1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199942

Statut Občine Grosuplje romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

 

6. Statut Občine  KOČEVJE, Uradni list RS 23/1999 z dne 8. 4. 1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199923

Statut Občine Kočevje romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Kočevje, Uradni list RS 73/2002 z dne 13. 8. 2002

Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200273

V spremembah in dopolnitvah statuta Občine Kočevje se na romsko skupnost neposredno nanaša 5. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

5. člen

V 27. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:

    »Občinski svet šteje 25 članov, pri čemer je en član občinskega sveta predstavnik v občini naseljene romske skupnosti in se ga voli po večinskem načelu.«

Novi 27. člen

(občinski svet)

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet šteje 25 članov, pri čemer je en član občinskega sveta predstavnik v občini naseljene romske skupnosti in se ga voli po večinskem načelu
    Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
    - sprejema statut občine;
    - sprejema odloke in druge občinske akte;
    - sprejema poslovnik za svoje delo;
    - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
    - potrjuje začasne nujne ukrepe župana v skladu z zakonom;
    - sprejema občinski proračun in zaključni račun;
    - ustanavlja odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
    - imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
    - imenuje volilne komisije za občinske volitve;
    - na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
    - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
    - določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
    - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
    - odloča o najemu občinskega posojila;
    - razpisuje referendum;
    - daje pobudo za sklice zborov občanov;
    - določa plačo oziroma del plače podžupana, članov občinskega sveta, odborov, komisij in nadzornega odbora;
    - ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter ureja javne gospodarske in druge službe;
    - določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
    - daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
    - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
    - imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
    - imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
    - imenuje člane svetov javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina;
    - daje soglasje k imenovanju direktorjev zavodov, katerih ustanovitelj je občina.

 

7. Statut Občine KRŠKO, Uradni list RS 98/2000 z dne 24. 10. 2000

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200098

Statut Občine Krško romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

Spremembe statuta Občine Krško, Uradni list RS 5/2003 z dne 17. 1. 2003

Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=20035

V spremembah in dopolnitvah statuta Občine Krško se na romsko skupnost neposredno nanaša 3. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

3. člen

Spremeni se prvi stavek prvega odstavka 23. člena tako, da po novem glasi:
    »Občinski svet ima dvaintrideset članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti.«

novi 23. člen

(Občinski svet)

Občinski svet ima dvaintrideset članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
    Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
    Volitve se izvajajo v skladu z zakonom.
    Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta

 

8. Statut Občine KUZMA, Uradni list RS 21/1999 z dne 31. 3. 1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199921

Statut Občine Kuzma se na romsko skupnost neposredno obrača 24. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

24. člen

(odbori in komisije občinskega sveta)

Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
    Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
    - odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti,
    - odbor za cestno infrastrukturo, komunalo, urbanizem in urejanje prostora,
    - odbor za kmetijstvo in prehrano,
    - odbor za romska vprašanja,
    - odbor za socialno in zdravstveno problematiko,
    - komisija za meddržavna sodelovanja.
    Odbori in komisije štejejo pet članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
    Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

 

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Kuzma, Uradni list RS 72/2002 z

dne 9. 8. 2002

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200272

V spremembah in dopolnitvah statuta Občine Kuzma se na romsko skupnost neposredno nanaša 1. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

1. člen

V statutu Občine Kuzma se črta drugi odstavek 13. člena in nadomesti z naslednjim besedilom:
    »Občinski svet šteje devet članov, od katerih se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti«.

novi 13. člen

(občinski svet)

13. člen, ki govori o občinskem svetu, se tako glasi:

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
    
Občinski svet šteje devet članov, od katerih se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.
    Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
    Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
    Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

 

9. Statut Občine LENDAVA, Ur. l. RS, št. 26/1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199926

Statut Občine Lendava romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Lendava, Ur. l. RS, št. 69/2002

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200269

V spremembah in dopolnitvah Statuta občine Lendava se na romsko skupnost neposredno nanaša 3. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

3. člen

V drugem odstavku 15. člena se beseda "dvaindvajset" nadomesti z besedo "triindvajset" in črta pika, doda vejica in besedilo "in en član predstavnik romske skupnosti". V tretjem odstavku 15. člena se na koncu doda besedilo: "Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba članov občinskega sveta navedenih v zakonu."

sprmenjeni 15. člen

(občinski svet)

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
    Občinski svet šteje triindvajset članov, od katerih sta dva člana predstavnika madžarske narodne skupnosti, in en član predstavnik romske skupnosti.
    Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.
    Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba članov občinskega sveta navedenih v zakonu.
    Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

 

10. Statut Občine METLIKA, Ur. l. RS, št. 34/1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199934

Statut Občine Metlika romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

Spremembe in dopolnitve statuta Občine Metlika, Ur. l. RS, št. 61/2002

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=200261

V spremembah in dopolnitvah statuta občine Metlika se na romsko skupnost neposredno nanašata 1. in 2. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

1. člen

V statutu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99 in 71/91) se črta 20. člen in nadomesti z naslednjim besedilom:
    Občinski svet šteje devetnajst članov, od katerih se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.

2. člen

Črta se tretji odstavek 21. člena in nadomesti z naslednjim besedilom:
    Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem načelu, en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti pa se voli po večinskem načelu.

novi 20. člen

(občinski svet)

Občinski svet šteje devetnajst članov, od katerih se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.

spremenjeni 21. člen

(občinski svet)

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
    Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
    Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem načelu, en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti pa se voli po večinskem načelu.

 

11. Statut Mestne občine MURSKA SOBOTA, Ur. l. RS, št. 23/1999

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199923

Statut Mestne občine Murska Sobota se na romsko skupnost neposredno obračajo 1., 15. in 27. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

1. člen

(splošne določbe)

Mestna občina Murska Sobota je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98 in 75/98).
    Območje Mestne občine Murska Sobota obsega območje mesta Murska Sobota in naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica pri Murski Soboti.
    V Mestni občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost.
    Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.
    Sedež občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2.
    Mestna občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
    Mestno občino predstavlja in zastopa župan.
    Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

15. člen

(mestni svet)

Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine.
    Mestni svet šteje šestindvajset članov od tega je en član mestnega sveta pripadnik romske skupnosti.
    Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega mestnega sveta.
    Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta. Prvo sejo mestnega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
    Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta.

27. člen

(odbori in komisije mestnega sveta)

Stalna delovna telesa mestnega sveta so:
    - odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem,
    - odbor za družbene dejavnosti,
    - odbor za proračun in finance,
    - odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo,
    - odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje,
    - komisija za statutarna in pravna vprašanja,
    - komisija za nagrade in priznanja,
    - komisija za romska vprašanja.
    Odbori in komisije štejejo sedem članov. Delovno področje posameznega delovnega telesa se določi s poslovnikom občinskega sveta.

 

12. Statut Občine TREBNJE, Uradni list RS 50/1995 z dne 1. 9. 1995

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/index.jsp?view=2&urlid=199550

Statut Občine Trebnje Romov eksplicitno ne omenja, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

 

13. Statut Občine TURNIŠČE, Uradni list RS 10/2004 z dne 5. 2. 2004

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.turnisce.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=56&id_informacija=243

Statut Občine Turnišče se na romsko skupnost neposredno obračata 21. in 22a. člen, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

21. člen

(občinski Svet)

Občinski svet ima 14 članov, od teh je eden član občinskega sveta predstavnik romske skupnosti.
    Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere teko določa zakon.
    Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
    Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primerljivostjo in strokovnostjo dela organov občine.

22.a člen

(Občinski Svet)

Način volitev romskega predstavnika v občinskem svetu je večinski enokrožni.
    Za volitve romskega predstavnika je celotna občina ena volilna enota.

 

14. Statut Občine TIŠINA, Uradni list RS 38/2007 z dne 26. 4. 2007

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200738&dhid=89187

Statut občine Tišina romske skupnosti ne omenja neposredno.

 

15. Statut Občine SEMIČ, Uradni list RS 24/2003 z dne 7. 3. 2003

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.ius-software.si/Baze/urad/200324.htm

Statut Občine Semič se na romsko skupnost neposredno obrača v 18. členu, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

18. člen

Občinski svet ima štirinajst članov, od tega enega predstavnika v občini naseljene romske skupnosti.
    Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
    Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
    Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

16. Statut Občine ŠENTJERNEJ, Uradni list RS 4/2001 z dne 19. 1. 2001

Dostop do celotnega dokumenta:

http://www.ius-software.si/Baze/urad/20014.htm

Statut občine Šentjernej Romov ne omenja neposredno, vendar pa se lahko romska manjšina opre tudi na določene druge člene statuta, ki jo zadevajo posredno.

 

 

ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI (ZLS-N)


Dosegljivo na:

http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&cl=L&mandate=-1&unid=SZ%7CC12563A400338836C125730200498150&showdoc=1

 

Rome zadeva 15. ter 28. člen:

 

15. člen

V 39. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
"Vlada z uredbo določi kriterije in merila, na podlagi katerih se opredeli avtohtonost naseljene romske skupnosti, ki je pogoj za določitev predstavnika Romov v občinskem svetu v skladu s prejšnjim odstavkom.".

 

28. člen

Ne glede na določbo 101.a člena tega zakona morajo občine, na območju katerih bo v skladu z uredbo iz 15. člena tega zakona opredeljena avtohtonost naseljene romske skupnosti, v statutu uskladiti sestavo občinskega sveta in zagotoviti predstavnika Romov v občinskem svetu do prvih naslednjih rednih volitev v občinski svet po uveljavitvi uredbe.

 

 

OBČINA NOVO MESTO: obsežen odlok o ureditvi romskega naselja

 

Dosegljivo na: http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=172

Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Romsko naselje Šmihel

Številka: 015-05-28/2005

Način objave: Uradni list RS, št. 6/2006
Datum uveljavitve: 28.01.2006

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 34. členom Zakona o urejanju
prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) in
16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01,
44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 25. seji dne
22. 12. 2005 sprejel

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta
Romsko naselje Šmihel

OBČINA ČREŠNOVCI: zapisnik občinske seje

Dosegljivo: http://www.obcina-crensovci.si/delovna/dokumenti/seja_4.pdf

Z A P I S N I K 4. seje Obcinskega sveta Obcine Crenšovci, ki je bila dne, 8.3.2007 ob 17. uri, v sejni sobi Kleklovega doma v Crenšovcih.

 

Ludvik LEVACIC, clan OS, je povedal, da Romi ne pricakujejo od obcine, da se jim nekaj da, ampak želijo, da se spremljajo razpisi za sofinanciranje projektov s podrocja romske populacije. Clana OS Jožefa Horvata je prosil za pojasnilo glede investicije pri OŠ Crenšovci oz. razloga dodatnih prostorov širitve zaradi romskih otrok.

 

Jožef HORVAT, clan OS, je pojasnil, da se zavzema, da država ne predpisuje le normativov za romsko populacijo v šolah in vrtcih, ampak naj prevzame tudi financno breme, saj sedaj to nalaga le lokalni skupnosti. Podpira racionalno rešitev investicije pri OŠ, vendar, ce je razlog širitve število romskih otrok, potem mora za to poskrbeti država. Glede proracuna je bil mnenja, da je razvojno naravnan, želel pa bi, da bi bilo vec sredstev in projektov za ohranitev obstojecih in novih delovnih mest, kajti le vec delovnih mest nam bo prineslo blaginjo. Povedal je, da pozdravlja izdelavo monografije obcine Crenšovci ter se spraševal ali se s predlogom Odbora za družbene dejavnosti, da bi obcinske proslave organizirali osnovni šoli s sodelovanjem kulturnih društev le-ta ne

postavljajo v podrejen položaj. Kot poslanec DZ RS je clanom OS podal informacijo o izvedbi rekonstrukcije ceste Razkrižje – Crenšovci. Ker delovna telesa OS niso imela bistvenih pripomb na predlog proracuna je predlagal, da bi na današnji seji proracun sprejeli.

 

Jožef NERAD, clan OS, je povedal, da obcinska uprava mora spremljati vse razpise, ne samo za romsko populacijo in pripravljati projekte za pridobitev domacih in evropskih razvojnih sredstev. Razvoj prinesejo nova delovna mesta, ki jih bo možno pridobiti z razvojno naravnanimi programi javno-zasebnega partnerstva oz. pozitivnega odnosa do potencialnih vlagateljev. Poleg dobrih cest je potrebno razmišljati tudi o plinifikaciji, gradnji doma za starejše obcane. Opozoril je, da proracun ni razvojno naravnan, saj ne vsebuje razvojnih projektov, temvec gre pri planiranih investicijah bolj za razdeljevanje. Nekatere proracunske postavke so nedefinirane, ni poznan pravi smoter postavk oz. ni zakonskih podlag za izvedbo predvidenih projektov.

 

OBČINA TURNIŠČE IN GROSUPLJE: zahteva po presoji ustavnosti

Dosegljivo na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us odl.nsf/o/B7D6F702565E9E58C125717200288BCF

Vrsta zadeve: ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov Vrsta akta: zakon Vlagatelj: Svet Občine Grosuplje in drugi Datum vloge: 03.09.2002 Datum odločitve: 03.10.2002 Vrsta odločitve: odločba Vrsta rešitve: ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom
Objava: Uradni list RS, št. 87/2002 Dokument: US21711

Opravilna št.: U-I-315/02 Akt: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02) (ZLS), 14. čl. Izrek: Člen 14 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02) ni v neskladju z Ustavo. Evidenčni stavek:

Ni v neskladju z načelom delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) in načeli pravne države (2. člen Ustave) in ne pomeni posega v ustavni položaj in pravice (pristojnosti) občine (138. člen in prvi odstavek 140. člena Ustave), če zakonodajalec sam ugotovi in določi občine, ki so dolžne zagotoviti romski skupnosti predstavnika v občinskem svetu, četudi mu je Ustavno sodišče naložilo, da z zakonom predpiše (le) kriterije in druga merila, na podlagi katerih bodo občine lahko ugotovile, ali na njihovih območjih prebiva avtohtono naseljena romska skupnost. To namreč pomeni, da zakonodajalec lahko uredi učinkovito uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti tudi na drugačen, z Ustavo skladen nearbitraren način.

Polno besedilo: U-I-315/02