Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi – OVSE (Organization for Security and Co-operation in Europe – OSCE)
A) Sklepna listina Konference za varnost in sodelovanje v Evropi – Helsinška sklepna listina (Conference on security and cooperation in europe final Act – Helsinki final act), 1975
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/mcs/1975/08/4044_en.pdf
Nekateri pomembni členi:
4. odstavek 7. poglavja 1. dela določa, da bodo države, kjer živijo narodne manjšine, spoštovale pravico oseb, ki pripadajo takšnim manjšinam, do enakosti pred zakonom. Na podlagi tega naj bi jim nudile vse dolžnosti za dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na tak način varovale njihove tovrstne zakonite interese
Tudi poglavje o Sodelovanju in izmenjavah na področju kulture in izobraževanja (3. del) omenja varovanje manjšinskih skupnosti.
B) Dokument koebenhavnškega srečanja Konference o človekovi dimenziji KVSE (Document of the Copenhagen Meeeting of the Conference on the Human dimension of the CSCE), sprejet 29. junija 1990
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.wunrn.com/reference/pdf/Copenhagen_Conference_Human_Dimension.PDF
Narodnim manjšinam je posvečeno celotno 4. poglavje (30. do 40. člen) dokumenta, Rome kot skupino omenja v 40. členu 4. poglavja. Dokument ima za romsko skupnost poseben pomen, saj je prvi dokument sprejet s strani OVSE, ki omenja Rome.
Nekateri pomembni členi:
40. člen, IV. poglavje:
IV
(40)
Sodelujoče države jasno in nedvoumno obsojajo totalitarizem, rasno in etnično sovraštvo, antisemitizem, ksenofobijo in diskriminacijo zoper kogarkoli kot tudi zatiranje na verski in ideološki osnovi. V tem kontekstu, sodelujoče države prepoznavajo poseben problem Romov (Ciganov). Izražajo trdno odločenost, da okrepijo napore za odpravo teh pojavov, v katerikoli obliki.
C) Helsinški dokument KVSE 1992 – Izzivi sprememb (CSCE Helsinki document – The Challenges of Change), 9. julij 1992
Z vidika obravnavanja manjšinske tematike je ta dokument največji dosežek OVSE, saj je bila z njim ustanovljena institucija Visokega komisarja za narodne manjšine (High Commissioner on National Minorities - HCNM). Njegov namen je z zgodnjim opazovanjem in zgodnjo akcijo preprečiti, da bi se primeri, ki zadevajo manjšine, razvili v konflikte na območju KVSE/OVSE in bi ogrozile mir, stabilnost in odnose med državami članicami. Deluje torej predvsem kot instrument preventivne diplomacije. Visoki komisar torej ne deluje s primarnim namenom zaščititi narodne manjšine, ampak za preventivno zagotavljanje miru. Sedež ima v Haagu. Funkcijo Visokega komisarja trenutno opravlja Rolf Ekeus.
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/mcs/1992/07/4046_en.pdf
Č) Dokument KVSE s srečanja v Budimpešti 1994 (CSCE Budapest Document 1994 – Towards a Genuine Partnership in a New Era), 1994
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www1.umn.edu/humanrts/osce/new/budapesttoc.html
V 8. poglavju so se sodelujoče države odločile določiti kontaktno točko za Rome in Sinte (CPRSI – Contact Point for Roma and Sinti Issues) znotraj Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR – Office for Democratic Institutions and Human Rights).
D) Poročilo Visokega komisarja za narodne manjšine o položaju Romov in Sintov na območju držav OVSE (Report on the situation of Roma and Sinti in the OSCE Area), 2000
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/hcnm/2000/03/241_en.pdf
V poročilu Visoki komisar ugotavlja, da medtem ko lahko opazujemo napredek in izboljšanje položaja mnogih manjšinskih skupnosti, Romi na splošno ostajajo izven dosega pozitivnih sprememb. Najpomembnejša področja, kjer je potrebna dodatna dejavnost sodelujočih držav za izboljšanje razmer, so: odprava predsodkov in rasnega nasilja, izboljšanje možnosti za dostop do izobraževanja in za kvaliteto izobraževanja, izboljšanje splošnih življenjskih pogojev, še posebej bivalnih razmer in zdravstvenega varstva ter povečana participacija Romov in Sintov v javnem življenju, še posebej glede zahtev, ki se nanašajo na njihov položaj.
E) Akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov in Sintov znotraj OVSE območja (Action Plan on Improving the Situation of Roma and Sinti within the OSCE Area), sprejet 27. novembra 2003 s strani Sveta ministrov OVSE
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/odihr/2003/11/1562_en.pdf
Načrt je namenjen odpravi diskriminacije in zagotavljanju enakopravne vloge Romov v družbi. Zajema različna področja življenja Romov: pravni položaj, ravnanje policije v odnosu do Romov, poročanje medijev, bivalne razmere, nezaposlenost, dostop do zdravstvenega varstva, izobrazbe in participacije v javnem in političnem življenju. Akcijski načrt zavezuje države k čimprejšnjemu ukrepanju za izboljšanje razmer, v katerih živijo Romi. V skladu s tem načrtom bo Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice posameznim državam pomagal pri sprejemanju in razvoju antidiskriminacijske zakonodaje in ustanavljanju posebnih institucij za odpravo diskriminacije, pri zbiranju podatkov in razvoju strategij do Romov.
F) Načrt za izboljšanje situacije Romov in Sintov znotraj OVSE območja (Action plan on improving the situation of Roma and Sinti within the OSCE area), sprejet 27. novembra 2003 s strani Stalnega sveta OVSE (Permanent Council)
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/odihr/2003/11/1562_en.pdf
Dokument omenja, da bi se vsaka država morala resnično odzivati na težave in potrebe skupnosti Romov in Sintov, prav tako pa bi morala zagotoviti sodelovanje predstavnikov romske in sintske skupnosti, ko se odloča o njihovi usodi. Romske skupnosti bi morale biti enakovredni partnerji in prevzeti del odgovornosti pri izboljšanju življenja Romov. Prav tako pa bi bilo potrebno pozornost nameniti romskim ženskam in jih vzpodbuditi pri bolj aktivnem udejstvovanju (sploh v političnem življenju). Dejstvo pa je tudi, da so dvojno diskriminirane - kot ženske in kot Romkinje.
Namen tega načrta je tudi premagati diskriminacijo in rasizem, zato sam načrt predlaga, kako naj država ravna oziroma kaj naj naredi. Za začetek bi morale države podpisati mednarodne pogodbe oziroma dokumente o proti-diskriminatorni zakonodaji in politiki. Proti-diskriminatorna zakonodaja naj bi zagotavljala prepoved direktne in posredne diskriminacije, vse kršitve pa bi bile takoj raziskane. Romom in Sintom bi morali biti ključni dokumenti (ki zadevajo njih), nasveti in informacije dostopni tudi v romskem jeziku, da bi bolje in lažje razumeli. OVSE vzpodbuja boljše odnose med romskimi in sintskimi nevladnimi organizacijami in državami, ter med romskimi in sintskimi nevladnimi organizacijami in policijo. Organizacija se bori tudi za izkoreninjenje stereotipov o Romih in Sintih. Pomembno vlogo igrajo mediji, kajti ravno oni lahko začnejo prikazovati romsko in sintsko skupnost v pozitivni luči. Omenjena je tudi ideja o ustanovitvi evropskega romskega radia ter urjenju romskih novinarjev.
Načrt zagotavlja tudi enake socialne in ekonomske pravice za Rome in Sinte. Predlagani so tudi ukrepi glede stanovanjske politike, boja proti brezposelnosti, ekonomskih težav, izobraževanja, ki je ključnega pomena za politično, socialno in gospodarsko udejstvovanje Romov in Sintov, zdravstva, političnega udejstvovanja in aktivnejše udeležbe na volitvah, sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami.
G) Poročilo Konference o implementaciji politik in načrtov za Rome, Sinte in popotnike in merila proti fenomenu “anticiganizma” v Evropi (Joint Conference on the implementation of policies/action plans for Roma, Sinti and Travellers, and measures against the anti-gypsism phenomenon in Europe), Poljska, 20.–21. oktober 2005
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www.osce.org/documents/odihr/2007/02/23161_en.pdf
Številna udeležba na tej konferenci v Varšavi je potrdila zaskrbljenost tistih "OVSE držav", v katerih živi večje število Romov in Sintov (med njimi tudi Slovenija). Tako vlade kot tudi tisti, ki se trudijo za izboljšanje situacije Romov in Sintov se zavedajo, da se je treba soočiti z izzivi in nadgraditi zaveze iz koebenhavnškega dokumenta (konferenca o človekovi razsežnosti).
Delovne skupine na konferenci v Varšavi so se posvetile metodam, s pomočjo katerih naj bi se lotili reševanja romske problematike, konferenca pa se je osredotočila tudi na fenomen anticiganizma v Evropi in na to, kako se lahko sodelujoče države, nevladne organizacije in celotna mednarodna skupnost borijo proti rasizmu in netoleranci do Romov in Sintov. Konferenca ima pomembno vlogo pri prevajanju teorije v prakso, veliko pa je k temu pripomogla tudi sama organizacija OVSE.
H) Dviganje zavesti romskih aktivistov o trgovini z ljudmi v jugo-vzhodni Evropi (Awareness raising for Roma activists on the issue of trafficking in human beings in South-East Europe), Varšava, april 2006
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
http://www1.osce.org/documents/odihr/2006/04/18692_en.pdf
V dokumentu je najprej pojasnjeno, kaj trgovina z ljudmi sploh je in kaj ni, kakšne so karakteristike in različni tipi trgovine z ljudmi in trgovine z otroki, trgovina z ljudmi v povezavi z romskimi skupnostmi jugo-vzhodne Evrope - natančneje v državah Albanija, Romunija, Makedinija, Srbija in Črna gora.
V nadaljevanju so naštete ovire, ki jih je treba premagati ter opisane metode, kako to doseči in pa priporočila za nadaljnje akcije, ki zadevajo sodelujoče države, OVSE-institucije, nevladne romske organizacije in neromske "anti-trafficking" organizacije.