Predlogi zakona s pripombami in pojasnili so objavljeni na spletni strani: http://www.zdruzenjeobcin.si/mnenja.asp
PREDLOG ZAKONA O ROMSKI SKUPNOSTI V RS - 9. 6. 2006
PREDLOG ZAKONA O ROMSKI SKUPNOSTI - 13. 7. 2006
PREDLOG SPREMEMBE VELJAVNEGA NRP - 13. 10. 2006
PRIPOMBE NA PREDLOG SPREMEMB VELJAVNEGA NRP - 17. 10. 2006
PREDLOG ZAKONA O ROMSKI SKUPNOSTI V RS - 13. 11. 2006
Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS), Ur. l. RS, št. 33/07
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200733&dhid=88862
POJASNILA K ZAKONU:
Poslanke in poslanci so s 50 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o romski skupnosti. Krovni zakon predvsem določa posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Zakon bo posegel tudi na področja bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja.
Romska skupnost je s tem zakonom dobila pravno-formalni status, ki bo urejal različna področja in bo hkrati pomenil tudi zapolnitev mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala Slovenija. Slovenija pa bo s tem zakonom postala tudi prva država v Evropski uniji, ki ima zakon o romski skupnosti. Romska skupnost sicer nima položaja klasične narodne manjšine, kot jo pozna ustava, temveč gre za posebno skupnost ali manjšino, etnično skupnost, ki ima posebne antropološke, etnične in kulturne različnosti.
Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki ga bo sestavljalo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Naloge sveta so zlasti obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti, dajanje predlogov in pobud pristojnim organom, spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture, spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti, ter razvijanje in ohranjanje stikov z romskimi organizacijami v drugih državah.
Zakon določa tudi, da za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada sprejme program ukrepov v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in svetom romske skupnosti. Vlada v skladu s tem imenuje tudi posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje programa ukrepov. To telo je sestavljeno iz osmih predstavnikov državnih organov, štirih predstavnikov samoupravnih lokalnih skupnosti in iz štirih predstavnikov sveta romske skupnosti.
Besedilo zakona prav tako določa, da se v občinskem svetu občin, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet, ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti, sestavljeno iz najmanj šestih članov.
RAZLOGI ZA SPREJETJE ZAKONA
Najpomembnejša je okoliščina, da je romska skupnost prisotna na določenih deli ozemlja današnje Republike Slovenije že stoletja in da gre za skupnost, za katero je značilno, da je na tem ozemlju zgodovinsko naseljena.
Praksa glede položaja in posebnih pravic v Republiki Sloveniji živeče romske skupnosti v obdobju po sprejetju ustave kaže na pomanjkljivost podrobnejše normativne ureditve in ne zadošča. Gre predvsem za določbo 65. člena ustave, ki pušča odprto široko polje razlage, saj pravi, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Do zdaj je veljalo prepričanje, da je dovolj, če se ta tematika obravnava in rešuje s področno zakonodajo, vendarle pa je v letu 2005 prevladalo stališče, da je kar nekaj področij, ki jih obstoječa področna zakonodaja ne ureja (kot je npr. organiziranost romske skupnosti v Sloveniji, zastopanost na državni in lokalni ravni itd.). Tako je prevladalo mnenje, da bi se s sprejetjem temeljnega zakona lahko celoviteje uredil položaj, status in organiziranost Romov, kar bi olajšalo delo tudi zakonodajalcu in izvršilni oblasti pri nadaljnjem normiranju njihovih posebnih pravic.
CILJI ZAKONA
Izkušnje pri delovanju s pripadniki romske skupnosti so pokazale, da prizadevanja državnih organov in občin niso dovolj uspešna, če Romi v te dejavnosti tudi sami niso dejavno vključeni. Brez njihovega sodelovanja in boljše lastne organiziranosti namreč ni mogoče izboljšati položaja romske skupnosti. Zato je cilj zakona določiti organiziranost Romov na državni in na lokalni ravni ter določiti njihova javnopravna pooblastila in financiranje te organiziranosti. Zakon naj bi določil naloge romskih organizacij na lokalni in državni ravni ter njihovo oblikovanje. Že delujoča romska društva, ki jih je trenutno 23 in delujejo v 18 občinah, bi kljub novi organiziranosti, ki je cilj zakona, delovala tudi po sprejetju temeljnega zakona.
Zaradi zgodovinske usode in drugih okoliščin so med Romi v Sloveniji velike razlike, ki temeljijo na tradiciji, posebnem načinu življenja, pa tudi stopnji socializacije in vključenosti v okolje. Cilj zakona je tako prebroditev in lajšanje težav Romov, saj gre za etnično skupino, ki je večinoma nezaposlena in se spoprijema z velikimi težavami, povezanimi z bivalnimi razmerami.
V Sloveniji je v 25 občinah približno 90 romskih naselij. Še vedno živi večina Romov v naseljih, ki so izolirana od preostalega prebivalstva, ali na robu naseljenih območij v razmerah pod minimalnimi bivalnimi standardi. Veliko Romov živi v zasilnih bivališčih – v barakah, kontejnerjih, prikolicah in podobno. Cilj zakona je zato določiti okvir za zagotovitev pogojev za umestitev romskih naselij v prostor, za njihovo ureditev in izboljšanje bivalnih razmer.
Eden od temeljnih pogojev za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje je tudi ali predvsem izobraževanje, tako da je cilj zakona o romski skupnosti določiti okvir tudi za to področje. Dolgoročni cilj na tem področju, ki pa ga je treba udejanjiti s področno zakonodajo, je romski skupnosti zagotoviti zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo (najpozneje s štirimi leti). Zgodnje vključevanje v vrtce je primerno predvsem zaradi učenja jezika in s tem čimprejšnje socializacije. Drug pomemben cilj na tem področju je uvajanje romskih pomočnikov v razrede z Romi. Romski pomočnik je lahko namreč vez med okoljem, od koder romski otroci prihajajo, in novim šolskim okoljem z neromskimi otroki. Romski pomočnik naj bi prav tako pomagal romskim otrokom pri odpravljanju težav z jezikom in težav, ki lahko nastanejo zaradi razlik med romsko in večinsko kulturo. Prav tako naj bi se v šole uvedel izbirni predmet romski jezik, romska kultura in tradicija. Omeniti je treba tudi pomen izobraževanja odraslih, predvsem če so ti posamezniki vključeni v oblike občinskega organiziranja.
Velika večina Romov, po približni oceni okrog 98 odstotkov, po nekaterih drugih pa 90 odstotkov, je brezposelna in odvisna od socialnih transferjev države. Ker zaposlovanja spada med temeljne pogoje za izboljšanje celotnega družbenega in ekonomskega položaja Romov ter tudi njihovega vključevanja v družbo, je cilj zakona določiti okvir za rešitev tega vprašanja.
NAČELA ZAKONA
Zakon izhaja iz temeljnih načel, ki jih določa že ustava, pa tudi vsi mednarodnopravni dokumenti, katerih podpisnica je Republika Slovenija. Nanašajo se na dve kategoriji upravičenj. Prva kategorija pomeni splošna načela s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so pomembna za vse državljane Republike Slovenije (torej sklop individualnih pravic) in zajemajo načelo demokratičnosti, načelo enakosti pred zakonom oziroma pravice do enakopravnega obravnavanja ter načelo enakih možnosti, načelo spoštovanja različnosti in identitete, načelo prepovedi diskriminacije, načelo pravice do izražanja narodne pripadnosti, načelo pravice do uporabe svojega jezika in pisave, načelo osebnega dostojanstva, načelo pravice do socialne varnosti, načelo pravice do primernega stanovanja, načelo pravice do dela ter načelo pravice do zdravega življenjskega okolja in varstva zemljišč. Druga kategorija se nanaša na t. i. posebne pravice, ki so jih posebej deležni pripadniki narodnostnih in etničnih manjšin ter temelji na načelu t. i. pozitivne diskriminacije, to je zagotavljanje posebnega varstva, ki ni omejeno z načelom enakosti, ki sicer pri urejanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin prepoveduje vsako diskriminacijo, ki bi temeljila na narodnosti, rasi ali drugih okoliščinah.
V zvezi s posebnimi pravicami romske skupnosti v Republiki Sloveniji lahko poudarimo ta načela: načelo pravice do lastnega kulturnega razvoja in obveščenosti (pomeni, da je Republika Slovenija obveščanje, kulturno dediščino in sodobno kulturno ustvarjalnost romske skupnosti vključila v skupno dediščino slovenske države ter jo varuje na podoben način kot kulturno produkcijo večinskega naroda, kar je razvidno iz Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo), načelo pravice do ohranjanja in spoštovanja romskega jezika (je najpomembnejša pravica pripadnikov katere koli skupnosti in pomeni, da imajo pripadniki skupnosti pravico, da svobodno in brez kakršne koli omejitve uporabljajo svoj jezik v zasebnem in javnem življenju), načelo pravice do vzgoje in izobraževanja (pomeni pravico do zagotavljanja vzgoje in izobraževanja, ki omogočata doseganje ciljev oziroma standardov znanja), načelo pravice do svobodnih stikov (pomeni, da imajo pripadniki skupnosti pravico do vzpostavljanja in ohranjanja stikov med pripadniki te skupine na celotnem ozemlju države, v kateri živijo, prav tako pa se ta pravica nanaša tudi na ohranjanje čezmejnih stikov z državljani tistih držav, s katerimi jih družijo skupne etnične ali narodnostne značilnosti, oziroma skupna kulturna dediščina; to naj bi bilo po 1. maju 2004 v skupni Evropski uniji še lažje) ter načelo pravice do politične participacije pripadnikov te skupnosti, (ki ima poseben pomen, saj s tem uvajamo pojem "dvojnih političnih osebnosti", kar pomeni, da pripadniki narodnih in etničnih skupnosti nastopajo v politiki enkrat kot "navadni" državljani, drugič pa kot državljani s posebnimi atributi. Pri romski skupnosti je dvojna volilna pravica določena za izvolitev predstavnikov te skupnosti v občinske svete).
PRISTOJNOSTI IN NALOGE OBČINSKEGA SVETA PO ZAKONU O ROMSKI SKUPNOSTI V SLOVENIJI
· Z načrtovanjem prostorskih ureditev zagotavlja pogoje za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti. (člen 5)
· Vladi RS lahko da pobudo za načrtovanje prostorske ureditve romskega naselja. (člen 5)
· Sodeluje z Vlado RS pri sprejemu programov ukrepov, s katerimi se skladno z zakonom in področno zakonodajo določijo naloge, ki jih izvajajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti. (člen 6)
· Sprejme podrobne področne programe in ukrepe in v proračunu predvidi za to potrebna sredstva. (člen 6)
· Občinski sveti občin, v katerih se voli predstavnika romske skupnosti, lahko predlagajo predstavnika v posebno delovno telo vlade, ki spremlja izvajanje programa ukrepov na romskem področju. (člen 6)
· V občinah, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v občinski svet, ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. (člen 7, 8)
· Kadar občinski svet sprejema ali izdaja predpise in druge splošne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti v občini, mora predhodno pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. (člen 9)
· V proračunu zagotovi sredstva za uresničevanje pravic romske skupnosti. (člen 10)
· V proračunu zagotovi sredstva za delovanje posebnih delovnih teles za spremljanje položaja romske skupnosti. (člen 7)
POJASNILA PO ČLENIH
Položaj in področja posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter pristojnosti državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti za njihovo izvajanje ter sodelovanje predstavnikov in predstavnic romske skupnosti pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih z zakonom, ureja Zakon o romski skupnosti v Sloveniji /ZRomS-1/ (Uradni list RS, št. 33/2007). (1. člen ZRomS-1)
(2. člen ZRomS-1) RS zagotavlja uresničevanje posebnih pravic na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti,. ZRomS-1 se dopolnjuje z drugimi zakoni, podzakonskimi akti in akti samoupravnih lokalnih skupnosti ter s posebnimi programi in ukrepi državnih organov ter organov samoupravnih lokalnih skupnosti. (3. člen ZRomS-1)
ZRomS-1 določa, da organi samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljajo pogoje za urejanje prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti. Urejanje prostorske problematike romskih naselij se uresničuje z načrtovanjem ustreznih prostorskih ureditev.. V tem primeru lahko Vlada lahko z državnim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti prostorske ureditve (t.j. ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja. (5. člen ZRomS-1)
ZRomS-1 določa, da vlada imenuje posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje navedenega nacionalnega programa, sestavljajo pa ga: osem predstavnikov državnih organov, štirje predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti iz občin, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti RS. (6. člen ZRomS-1)
Ob občinah, v katerih se obvezno voli predstavnika romske skupnosti, lahko posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti ustanovijo tudi druge samoupravne lokalne skupnosti. (7. člen ZRomS-1) Sredstva za delovanje posebnih delovnih teles se zagotavljajo v proračunih samoupravnih lokalnih skupnosti, skladno z določbami zakona, ki ureja financiranje občin. (14. člen ZRomS-1)
Posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti, ki ga ustanovi občinski svet opravlja zgoraj naveden naloge, ki jih navaja (8. člen ZRomS-1).
ZRomS-1 Določa, da se ustanovi Svet romske skupnosti RS, ki lahko daje organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti. Ob navedenem morajo organi samoupravne lokalne skupnosti, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti, predhodno pridobiti mnenje navedenega sveta. (12. člen ZRomS-1)
Sredstva za financiranje nalog in ukrepov uresničevanja posebnih pravic romske skupnosti se zagotavljajo v proračunu RS, v finančnih načrtih neposrednih proračunskih uporabnikov (proračunih občin) proračuna RS in kot sredstva, zagotovljena občinam, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, boli predstavnika romske skupnosti, za financiranje
prenesenih nalog. (13. člen ZRomS-1)