A) Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), Ur. l. RS, št. 100/05
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005100&stevilka=4347
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
5. odstavek 39. člena: razglaša pravico do romskega predstavnika v občinskem svetu.
39. člen
Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
101.a člen: poimensko navaja 20 slovenskih občin, ki so bile dolžne romski skupnosti zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu do leta 2002.
101.a člen
Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002.
B) Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), Ur. l. RS, št. 22/06
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200622&stevilka=843
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
7. člen: kjer izpostavlja, da imajo pripadniki romske skupnosti tako pasivno kot tudi aktivno volilno pravico v volitvah v občinski svet.
7. člen
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.
3. odstavek 8. člena: kjer govori o obstoju posebnega občinskega volilnega imenika za pripadnike romske skupnosti.
8. člen
Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov -pripadnikov te skupnosti.
C) Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP), Ur. l. RS, št. 1/07
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20071&stevilka=1
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
2. odstavek 2. člena: govori o evidentiranju volilne pravice pripadnikov romske skupnosti z volilnim imenikom.
2. člen
Volilna pravica državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti) ter državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov romske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki romske skupnosti) se evidentira z volilnim imenikom.
5. točka 15. člena: omenja, da je volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki so pripadniki romske skupnosti, eden izmed volilnih imenikov Sloveniji. Nadalje navaja, da ta imenik sestavi posebna komisija.
15. člen
Volilni imeniki so:
1. splošni volilni imenik,
2. volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
3. volilni imenik za volitve v Evropski parlament,
4. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in
5. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti.
Volilne imenike iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena sestavi pristojni organ, volilne imenike iz 2. točke ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, volilni imenik iz 4. točke komisija ustrezne samoupravne narodne skupnosti, volilni imenik iz 5. točke pa posebna komisija. Volilne imenike iz prejšnjega odstavka, razen volilnega imenika iz 2. točke, potrdi pristojni organ. Volilni imenik iz 2. točke prejšnjega odstavka potrdi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice.
5. del (40., 41., 42., 43. in 44. člen):
5. Volilni imeniki državljanov RS, pripadnikov
romske skupnosti
40. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče in opombe.
41. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, na območju, kjer ta skupnost živi, sestavi posebna komisija, ki jo na predlog društev oziroma zvez društev pripadnikov romske skupnosti imenuje občinski svet.
Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik.
V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, vpiše komisija državljana RS, ki je pripadnik romske skupnosti.
Pripadnost romski skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS pripadnikov romske skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo.
Komisija lahko določi podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
42. člen
Komisija iz prejšnjega člena ima predsednika in dva člana.
Komisija za sestavo volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in člana imenovani najpozneje pet dni po razpisu volitev.
43. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, potrdijo predsednik in člana komisije za sestavo volilnega imenika s podpisom in pečatom občine.
Komisija predloži volilni imenik najpozneje v 15 dneh po razpisu volitev pristojnemu organu v potrditev.
Pristojni organ pred potrditvijo volilnega imenika preveri, če so državljani RS iz prvega odstavka tega člena vpisani v evidenco volilne pravice državljanov RS s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
44. člen
Za volilne imenike državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 19. do vključno 24. člena tega zakona.
Č) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR), Ur. l. RS, št. 93/05
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200593&stevilka=4020
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
13. alineja 3. člena: navaja, da je eden izmed ciljev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja tudi razvoj naselij, kjer živi romska skupnost. Za romsko skupnost je pomembna tudi 8. alineja 3. člena, ki navaja, da je ustvarjanje pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost tudi eden izmed ciljev skladnega regionalnega razvoja.
3. člen
(cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)
Cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:
– zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
– preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi,
– spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,
– razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti,
– zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela,
– povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,
– krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,
– ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,
– spodbujanje vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse,
– uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,
– zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju,
– uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,
– razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter
– spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.
7. točka 12. člena: navaja, da regionalni razvojni programi regij, kjer živi romska skupnost, vključujejo tudi razvojne programe teh območij.
12. člen
(regionalni razvojni program)
(1) Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v razvojni regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.
(2) Regionalni razvojni program sprejme svet regije najmanj leto in pol pred iztekom prejšnjega programskega obdobja.
(3) Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela.
(4) Strateški del regionalnega razvojnega programa se lahko pripravi za več razvojnih regij skupaj.
(5) Sestavine strateškega dela regionalnega razvojnega programa so: analiza stanja in problemov razvoja, razvojna predvidevanja sektorskih razvojnih programov, skupna regionalna vizija, cilji in usmeritve ter razvojne prioritete regije.
(6) Sestavine programskega dela regionalnega razvojnega programa so: razvojni programi regionalnega pomena s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter navedbo predvidenih virov financiranja, sistemi spremljanja in vrednotenja, organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa in ocena vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti.
(7) Regionalni razvojni programi obmejnih razvojnih regij vključujejo tudi programe čezmejnega sodelovanja in programe razvoja slovenske manjšine v zamejstvu. Regionalni razvojni programi regij, v katerih živijo avtohtoni narodni skupnosti in romska skupnosti, vključujejo programe razvoja območij na katerih živijo te skupnosti.
(8) Regionalni razvojni program predstavlja dogovor med zvezami občin ali občinami in vlado o razvoju regije v programskem obdobju.
(9) Vlada, na predlog ministrice, pristojne za regionalni razvoj oziroma ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za regionalni razvoj), predpiše minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi načine spremljanja in vrednotenja učinkov regionalnega razvojnega programa, v skladu z metodološkimi navodili in načeli kohezijske politike EU.
(10) Regionalni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnega razvojnega programa.
D) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), Ur. l. RS, št. 16/07
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=718
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
11. in 18. alineja 25. člena: predvidevata izvajanje prilagojenega učnega programa in dopolnilnega izobraževanja za romske otroke. Sicer pa 25. člen opredeljuje pristojnosti Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje.
25. člen
(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje)
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:
– sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,
– sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
– določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,
– sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,
– določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,
– določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,
– določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,
– določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno-izobraževalnih predmetov v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,
– določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,
– določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
– sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,
– potrjuje učbenike za splošnoizobraževalne predmete,
– ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,
– ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona,
– daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:
– programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,
– program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,
– program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,
– prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
– izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Za obravnavanje vprašanj s področja predšolske vzgoje in področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter za pripravo odločitev, ki so na teh področjih v pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, se oblikujeta posebni komisiji.
Predsednika in člane komisij imenuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
81. člen: med drugim omenja, da se iz proračuna zagotavljajo sredstva za pripravo in subvencioniranje cene učil in učbenikov za izobraževanje Romov ter del sredstev za osnovnošolsko izobraževanje Romov.
1. Javne šole
a) Državni proračun
81. člen
(šole)
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za pripravnike:
– osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa, dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek, dveh ur interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do četrtega razreda in najmanj 50% sredstev za podaljšano bivanje od petega do šestega razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva učencev prvega razreda,
– glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja,
– šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve,
– domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,
– poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam,
– gimnazijam in
– višjim strokovnim šolam.
Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva.
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme:
– zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
– domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,
– poklicnim, srednjim tehniškim in drugim strokovnim šolam,
– gimnazijam in
– višjim strokovnim šolam.
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena, in sicer za:
– nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo,
– nabavo učil in učnih pripomočkov opredeljenih kot drobni inventar,
– potrošni material za pripravo in izvedbo pouka,
– stroške obveznih ekskurzij,
– oskrbo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o usmeritvi,
– prevoze učencev s posebnimi potrebami v skladu z določbo šestega odstavka 56. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97 in 59/2001) ob pouka prostih dnevih in
– prevoze predšolskih otrok v skladu s 15. členom zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/2000).
Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije v poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole, gimnazije, šole oziroma zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovne šole narodne skupnosti, višje strokovne šole, dijaške domove in druge šole, katerih ustanovitelj je država.
Če je ustanovitelj gimnazije mestna občina, sredstva iz prvega in tretjega odstavka tega člena v celoti ali v določenem deležu zagotavlja mestna občina v skladu s pogodbo, ki jo skleneta mestna občina in Vlada Republike Slovenije.
Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja:
– del prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vajence z učno pogodbo,
– del prispevkov za invalidsko zavarovanje učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju,
– sredstva za pripravo in za subvencioniranje cene učbenikov in učil za osnovno šolo, za šolstvo narodne skupnosti in za izobraževanje pripadnikov slovenskega naroda v zamejstvu in zdomstvu ter Romov,
– sredstva za subvencioniranje učbenikov z nizko naklado,
– sredstva za pripravo in izvedbo mature, zaključnega izpita ter za preverjanje znanja učencev ob koncu posameznih obdobij v osnovni šoli,
– sredstva za razvoj poklicnega izobraževanja vajencev,
– sredstva za izvedbo programa Urada Republike Slovenije za mladino,
– sredstva za raziskovalno, razvojno ter eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko in muzejsko dejavnost,
– sredstva za strokovna posvetovanja in delo strokovnih društev,
– sredstva za razvoj učne tehnologije,
– sredstva za šolo za ravnatelje,
– sredstva za dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini,
– sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov, za mednarodno sodelovanje, za delovanje šolskih knjižnic in mediotek ter učbeniških skladov,
– sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol in za posebne oblike dela z nadarjenimi,
– sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,
– sredstva za mladinsko in za strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,
– sredstva za nagrado Republike Slovenije na področju šolstva,
– sredstva za šolsko televizijo in radio,
– sredstva za razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju,
– sredstva za obšolske dejavnosti učencev, vajencev in dijakov,
– sredstva za subvencioniranje prevozov in prehrane za učence, vajence in dijake ter študente višjih šol,
– del sredstev za osnovnošolsko izobraževanje Romov,
– sredstva za mednarodno dejavnost,
– sredstva za podporo izobraževalne dejavnosti v zamejstvu,
– sredstva za delovanje strokovnih svetov,
– sredstva za raziskovalno in inovativno dejavnost učencev, dijakov, vajencev in študentov višjih šol,
– sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja,
– sredstva za izvedbo obravnave in postopkov usmerjanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,
– sredstva za prevoze učencev osnovne šole in sredstva za varstvo vozačev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri.
Sredstva iz državnega proračuna za subvencioniranje prevozov vajencev, dijakov in študentov višjih šol, ki se šolajo v oddaljenosti 5 km ali več od kraja bivanja, se zagotovijo tako, da znaša višina subvencije prevoza največ 70 odstotkov, odvisno od socialnega položaja upravičenca, oddaljenosti od kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem oziroma študentskem domu.
84. člen:
c) Zagotavljanje sredstev
84. člen
(normativi in standardi)
Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva.
Za vzgojo in izobraževanje:
– na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– na narodno mešanih območjih,
– otrok Romov,
– otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnih programov, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, določi minister posebne normative in standarde.
Normative in standarde za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin in za vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo.
E) Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur. l. RS, št. 100/05
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005100&stevilka=4349
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
7. člen: določa, da se s tem zakonom ureja predšolska vzgoja romskih otrok.
7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
6. odstavek 14. člena: omenja, da se za vzgojo otrok Romov sprejmejo posebni standardi in normativi.
14. člen
(programi v vrtcu)
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.
F) Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Ur. l. RS, št. 81/06
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3535
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
9. člen:
9. člen
(pravice romske skupnosti)
Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
G) Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), Ur. l. RS, št. 96/02
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200296&stevilka=4807
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
2. odstavek 65. člena: omenja, da država financira poleg javnih kulturnih programov tudi tiste, ki so posebej namenjeni romski skupnosti.
65. člen
(pristojnosti države)
Država ustanavlja tiste javne zavode in financira tiste javne kulturne programe drugih izvajalcev ter podpira kulturne projekte, ki pokrivajo celotno območje Slovenije ali so zaradi vodilne vloge na posameznem področju oziroma posebnega pomena za celovitost slovenskega kulturnega prostora, pomembni za vso Slovenijo.
Poleg javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz prejšnjega odstavka država financira tudi tiste, ki so posebej namenjeni:
– slovenskim narodnim skupnostim v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter Slovencem po svetu,
– avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti,
– kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev, če njihovi kulturni programi oziroma projekti presegajo lokalni pomen,
– potrebam slepih, gluhonemih in drugih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami.
H) Zakon o knjižničarstvu (ZKnj), Ur. l. RS, št. 87/01
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200187&stevilka=4446
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
25. člen: govori o splošnih knjižnicah na narodnostno mešanih območjih, kjer naj se zagotavlja knjižnična dejavnost, namenjena romski skupnosti in komuniciranje v jeziku te skupnosti.
25. člen
(splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih)
Splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih, zagotavljajo tudi knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Te knjižnice zagotavljajo pripadnikom teh skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku.
Splošne knjižnice iz prejšnjega odstavka pripravijo program dejavnosti v soglasju s predstavniki narodnih skupnosti.
2. odstavek 33. člena: navaja kot eno izmed nalog nacionalne knjižnice skrb za zbirko knjižničnega gradiva romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji.
33. člen
(nacionalna knjižnica)
Nacionalna knjižnica je osrednja državna knjižnica. Nacionalna knjižnica je javni zavod.
Nacionalna knjižnica izvaja v okviru knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2. člena tega zakona še naslednje naloge:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;
– skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike
I) Zakon o medijih (ZMed), Ur. l. RS, št. 110/06
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4666
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
1. alineja 1. točke 4. člena: navaja, da RS podpira ustvarjanje programov, ki so pomembni za uresničevanje pravice romske skupnosti do javnega obvečanja in do obveščenosti. V 4. točki 4. člena se RS obvezuje, da bo uresničevanje te pravice tudi financirala.
Javni interes na področju medijev
4. člen
(1) Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne:
– za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;
– za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev;
– za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;
– za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;
– za kulturo javnega dialoga;
– za utrjevanje pravne in socialne države;
– za razvoj izobraževanja in znanosti.
(2) Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.
(3) Republika Slovenija posebej podpira ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njih prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(4) Za sofinanciranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev iz prejšnjih odstavkov zagotavlja Republika Slovenija sredstva v državnem proračunu.
Pomemben tudi 8. člen, ki prepoveduje spodbujanje k nestrpnosti in neenakopravnosti.
Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti
in nestrpnosti
8. člen
Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
J) Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS), Ur. l. RS, št. 96/05
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200596&stevilka=4191
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
4. alineja 1. točke 3. člena: o javni službi na področju radijske in televizijske dejavnosti vzpostavlja pravico do radijske in televizijske oddaje za romsko skupnost.
Javna služba na področju radijske in
televizijske dejavnosti
3. člen
(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
– dveh nacionalnih televizijskih programov;
– treh nacionalnih radijskih programov;
– radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
– po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
– radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
– radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
– teleteksta, internetnega in mobilnega portala.
1. alineja 1. točke 4. člena: pa zagotavlja verodostojnost in nepristranskost informativnih oddaj, ki naj omogoča pripadnikom romske skupnosti objektivno javno obveščenost.
4. člen
(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija zlasti:
– zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
K) Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (MKUNM), Ur. l. RS, št. 20/98
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=199820&dhid=20471
L) Zakon o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (MELRJ), Ur. l. RS, št. 17/00.
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=200084
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
4. člen:
4. člen
Republika Slovenija ob deponiranju listine o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči, da sta na ozemlju Republike Slovenije regionalna ali manjšinska jezika v smislu te listine italijanski in madžarski jezik in da bo v skladu z drugim odstavkom 2. člena listine uporabljala za ta dva jezika naslednje odstavke in pododstavke III. dela listine:
Iz 8. člena:
odstavek 1 a (i, ii), b (i, ii, iii), c (i,ii,iii), d (i,ii, iii), e (iii), f (iii), g, h, i
odstavek 2.
Iz 9. člena:
odstavek 1 a, b, c, d
odstavek 2 a, b, c
Iz 10. člena:
odstavek 1
odstavek 2
odstavek 3
odstavek 4
odstavek 5
Iz 11. člena:
odstavek 1 a (i), e (i)
odstavek 2
odstavek 3
Iz 12. člena:
odstavek 1 a, d, e, f,
odstavek 2
odstavek 3
Iz 13. člena:
odstavek 1
odstavek 2
Iz 14. člena:
odstavka a, b.
V skladu s petim odstavkom 7. člena listine bo Republika Slovenija določbe od prvega do četrtega odstavka 7. člena smiselno uporabljala tudi za romski jezik.
M) Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva (ZNPS), Ur. l. RS, št. 56/94
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
http://www2.gov.si/zak/zak_vel.nsf/zakposop/1994-01-1999?OpenDocument
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
4. člen:
4. člen
(prejemniki nagrad)
Nagrado lahko prejme posameznik, skupina, zavod ali druga organizacija s področja predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu.
Nagrado lahko prejme posameznik, skupina, zavod ali druga organizacija, če deluje na posameznem področju najmanj deset let.
Posameznik lahko prejme nagrado za življenjsko delo, če je na posameznem področju deloval najmanj 30 let.